Dela na vrtu - avgust

  
Ze­le­njav­ni vrt
V do­pol­dan­skem času na­bi­ra­mo zelišča, kot so: ori­ga­no, ma­ja­ron, luštrek, ti­mi­jan, po­pro­va meta, me­li­sa, šetraj, pe­lin in ožepek. Po­bi­ra­mo pa­ra­dižnike, jajčevce, pa­pri­ko, bob, fižol, cve­tačo, ko­le­ra­bi­co, ko­re­nje in dru­go ze­le­nja­vo. Na gre­di­ce, s ka­te­rih smo po­bra­li česen in čebu­lo, po­se­je­mo glav­na­to so­la­to, ko­le­ra­bi­co ter list­na­ti ohrovt. Se­je­mo še črni ko­ren, špinačo, redk­vi­co, mo­to­vi­lec, en­di­vi­jo, sa­di­mo pa zim­ski česen. Če ima­mo do­volj pro­sto­ra, pa lah­ko na iz­praz­nje­ne gre­di­ce po­se­je­mo per­zij­sko in alek­san­drij­sko de­te­ljo, fa­ce­li­jo, olj­no red­kev ali gor­jušico. To so rast­li­ne, pri­mer­ne za ze­le­no gno­je­nje, ki bodo pre­prečile izh­la­pe­va­nje vode na iz­praz­nje­nih gre­di­cah, hkra­ti pa bodo s svo­ji­mi ko­re­ni­na­mi raz­rah­lja­le prst. Teh rast­lin ni tre­ba ko­si­ti, saj jih bo uničila prva je­sen­ska sla­na. Ko­nec me­se­ca lah­ko že na­bi­ra­mo plo­do­ve ru­me­ne­ga dre­na, črne­ga ri­be­za, hme­lja, janeža in ko­marčka. Po po­tre­bi še ved­no od­stra­nju­je­mo za­list­ni­ke na pa­ra­dižni­kih. V tem me­se­cu sa­di­mo tudi ja­go­de. Od matične rast­li­ne lah­ko odščip­ne­mo po­ganj­ke in jih po­sa­di­mo na pri­prav­lje­ne gre­di­ce ali v lončke. Če ima­mo kom­post­ni kup, ga v vročih dneh močimo in rah­lja­mo, da bo kom­post do­zo­rel.

Sad­ni vrt
V sa­dov­nja­ku na­da­lju­je­mo let­no rez pečkar­jev, pri ka­te­rih od­stra­nju­je­mo bo­ho­tiv­ke in raz­pi­ra­mo veje, ki pre­prečuje­jo do­tok svet­lo­be do plo­dov. Po po­tre­bi po­ganj­ke tudi upo­gi­ba­mo. V tem času obre­zu­je­mo tudi koščičarje (češnje, višnje, ma­re­li­ce, bresk­ve, nek­ta­ri­ne), in si­cer po obi­ra­nju plo­dov. Za raz­li­ko od pečkar­jev, kjer je po­let­na rez le ko­rek­tur­na, opra­vi­mo v tem času pri koščičar­jih vzgoj­no rez. Obre­zu­je­mo tudi ma­li­ne in ro­bi­de, ki le­tos ne bodo več ro­di­le. Po obi­ra­nju od­stra­ni­mo roz­ge, ki so le­tos ro­di­le. Na opo­re pri­vežemo eno­let­ne roz­ge, ki so zra­sle v letošnjem letu. Ko­nec me­se­ca začnemo s cep­lje­njem na oko (bresk­ve, jab­la­ne, sli­ve, češnje, mare­li­ce). Obi­ra­mo po­let­no sad­je: sli­ve, ma­re­li­ce, bresk­ve, nek­ta­ri­ne, zgod­ne sor­te ja­bolk in hrušk. Po­let­no sad­je ni pre­več ob­stoj­no, zato lah­ko plo­do­ve, ki jih ne mo­re­mo po­ra­bi­ti, pre­de­la­mo v so­ko­ve, mar­me­la­de, kom­po­te ali pa jih po­ra­bi­mo v slaščicah. Sad­no drev­je spro­ti pre­gle­du­je­mo ter po po­tre­bi za­ti­ra­mo bo­lez­ni in ško­dljiv­ce. Ko­nec me­se­ca na­bi­ra­mo lešnike.

Okra­sni vrt in lončnice
V začetku tega me­se­ca, ko cve­toče bal­kon­ske rast­li­ne ne­ko­li­ko pre­ne­ha­jo bo­ga­to cve­te­ti, jih malo obrežemo. Tako spod­bu­di­mo po­nov­no rast in do­bi­mo po­tak­njen­ce za na­dalj­nje raz­množeva­nje. Rast­li­ne, ki buj­no cve­ti­jo, red­no gno­ji­mo. Pog­no­ji­mo tudi rast­li­ne, ki bodo cve­te­le je­se­ni (npr. je­sen­ske as­tre). Na sončen kraj po­sta­vi­mo vi­te­zo­vo zvez­do, ki jo do sre­di­ne me­se­ca za­li­va­mo čeda­lje manj, na kon­cu pa nič, tako bo zgo­daj zac­ve­te­la. V prvi po­lo­vi­ci av­gu­sta režemo po­tak­njen­ce olean­drov, kri­stav­cev in pa­si­jon­ke. Odrežemo za prst dol­ge ze­le­ne vršičke ter ste­bel­ca in jih potak­ne­mo v vlažen sub­strat. Pom­la­ju­je­mo in režemo živo mejo iz ig­lav­cev. Sa­di­mo je­sen­ske žafra­ne in pe­ru­ni­ke ter pre­sa­di­mo li­li­je. V dru­gi po­lo­vi­ci av­gu­sta po­sa­di­mo tudi ce­sar­ski tu­li­pan, ki va­ru­je vrt pred vo­lu­har­jem.