14. april 1895 - datum, ki je zaznamoval Ljubljano

Potres, ki velja za drugega najhujšega na slovenskih tleh, je mesto prvič stresel ob 22.17, sledilo pa mu je več močnih in šibkih sunkov. Epicenter potresa je bilo v Jančah, približno 16 kilometrov od Ljubljane, magnituda pa je bila 6.1 po Richterju.

 

V Ljubljani in njeni okolici je umrlo 7 ljudi, poškodovanih pa je bilo med 10 in 20 odstotkov hiš. Najbolj so bile poškodovane hiše na tedanji Špitalski (zdaj Stritarjevi) ulici, Čopovi, Židovski in Trubarjevi ulici ter na Levstikovem in Vodnikovem trgu. Po potresu je postala Ljubljana živahno gradbišče. To obdobje na področju Ljubljanskega urbanizma je ena od najpomembnejših prelomnic. Mesto so takrat začeli obnavljati in dograjevati na podlagi novega regulacijskega načrta, ki ga je izdelal Maks Fabiani. Na novo je dizajniral današnjo Prešernovo in Miklošičevo cesto, ki je Ljubljano razširila iz centra proti severu do kolodvora. Po potresu je mesto obiskal cesar Franc Jožef I. in avstro-ogrske oblasti so se odločile, da v Ljubljano napotijo vse najboljše arhitekte v monarhiji, ki bodo sodelovali pri obnovi mesta. Tu so poleg že omenjenega Fabianija sodelovali Ciril Metod Koch, Josip Vancaš, Artur Von Spindler, Sigmundt idr. Cesar je tudi sam prispeval velik finančni vložek pri obnovi Ljubljane, za kar so mu pred sodiščem postavili kip, ki pa je bil po razpadu Avstro-Ogrske odstranjen.

Zemljevid Ljubljane po potresu - okoli 1910

V petnajstih letih je od leta 1895 do 1910 zraslo kar 436 novih stavb, 655 so jih prizidali, 325 pa so prizidali prizidke. Zgradili so nove mostove (najbolj znan je Zmajski most), spomenike (Prešernu, Trubarju, Vodniku), parke, telefone, kanalizacijo… Obnovo je vodil župan Ivan Hribar. Leta 2010 je Mirsad Begić v Ljubljani dizajniral kip, v katerem je Hribarja upodobil v trenutku, ko prejme pismo, v katerem mu je cesar Franc Jožef sporočil podporo za obnovo Ljubljane.

 

S tramovi podprto mesto je drugače zgodovinsko-dokumentarna knjiga Janeza Kajzerja, ki vsebuje osemindvajset daljših in krajših sestavkov. Naslov knjige je povezan z Ljubljanskim potresom leta 1895, po katerem so bile številne mestne zgradbe podprte s tramovi, da se ne bi podrle. Iznajdljivi ljubljančani so sicer s tramovi podprli tudi številne manj prizadete zgradbe, plod tega dejanja pa je bila pridobitev dodatnih subvencijskih sredstev iz tedanje (Avstro-ogrske) državne blagajne. Zveni znano?