Hribarjeva hiša v Ljubljani

Zemljišče je kupil mecen in politik Josip Gorup. Polovico je podaril ljubljanski mestni občini, da bi lahko s prodajo zemljišč pridobila sredstva za izgradnjo dekliškega liceja Mladika. Takratni ljubljanski župan Ivan Hribar je zemljišče razparceliral in posamezne parcele prodajal, eno od njih pa je kupil tudi sam. Po načrtih Maksa Fabianija je dal zgraditi vogalno trinadstropno poslovno-stanovanjsko stavbo. Zidana je v klasični zazidavi večstanovanjskih obodnih blokov tega obdobja, v strnjenem uličnem nizu in z dvoriščem v notranjščini parcele. Kljub temu, da je bila stavba grajena v novem, bogatejšemu sloju namenjenem predelu mesta, se razporeditev notranjih prostorov ni bistveno razlikovala od najemniškega stanovanjskega bloka drugje po Ljubljani. Socialni status je odražala predvsem velikost stanovanj in umestitev sanitarne opreme. Stanovanja v najemniških stanovanjskih hišah nižjega standarda ob Prešernovi, Tržaški ali Ilirski ulici, sicer niso imela kopalnic – na stopnišču ali hodniku je bila pipa s tekočo vodo in skupno stranišče.

  

Pritličje Hribarjeve hiše je bilo namenjeno trgovinam in lokalom. V obcestnem pasu so bile prodajalne z izložbami, na dvoriščnem delu pa servisni prostori in skladišča. V nadstropjih so bila najemniška stanovanja, prvotno le dve veliki na nadstropje. Stanovanje je vzdolžno razdeljeno na dva dela, kot je bilo značilno za nov tip stanovanjskega tlorisa v 19. stoletju. Vzdolž ulice so nanizani bivalni prostori, kot so salon, dnevni prostor, jedilnica in ostale sobe. Na dvoriščni strani so pomožni, servisni stanovanjski prostori, kuhinja, shramba, kopalnica, stranišča, soba za služkinjo. Bivalni prostori so bili med seboj povezani z vrati, bili so prehodni in tako omogočali krožen obhod stanovanja. 

Podrobni načrti so dosegljivi tukaj.

  
vir: www.stanblok.si