- Jože Plečnik
- Akademski kolegij, Ljubljana
- Plečnikova dela na Gorenjskem
- Jože Plečnik (1872-1957)
- Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana
- Ljubljanske Križanke
- Cerkev sv. Mihaela na Barju
- Katedrala svobode
- Bežigrajski stadion, Ljubljana
- Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
- Tromostovje, Ljubljana
- Plečnikova vila na Homcu
- Peglezen v Ljubljani
- Osrednja ljubljanska tržnica
- Jožamurka in Brezjanka v Begunjah na Gorenjskem
- Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina
- Razni projekti
- Prototip vila blokov v Sloveniji iz konca 60. let. (1969-1977)
- Arhitektura v Bohinju
- Kranjski nebotičnik 1962 – 1964
- Solkanski most
- Stari most, Maribor
- Grand hotel Union Ljubljana - že od 1905
- Javni vodovod v Ljubljani, kot ga poznamo danes
- 14. april 1895 - datum, ki je zaznamoval Ljubljano
- Stanko Dimnik, gradbeni inženir
- Josip Slavec
- Stavbenik in podjetnik Josip Slavec
- Gradnja mostu v Zidanem mostu
- Gaštejski klanec, Kranj, 1936 – 1938
- Vladimir Šubic
- Ljubljanski Nebotičnik
- Vladimir Šubic (1894-1946)
- Ivan Vurnik
- Vurnikova hiša na Miklošičevi: najlepša hiša v Ljubljani
- Vurnikova delavska kolonija
- Ivan Vurnik (1884-1971)
- Sokolski dom Tabor, Ljubljana
- Maks Fabiani
- Maks Fabiani (1865-1962)
- Vrtni park v Štanjelu
- Narodni dom v Trstu
- Hribarjeva hiša v Ljubljani
- Gregor Maček
- Gregor Maček (1664 - 1725)
- Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana
- Ljubljanska mestna hiša
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana
Je največje Plečnikovo delo v Ljubljani, načrtovati ga je začel že leta 1927. Zgrajena je kot nepravilen pravokotnik s štirimi štirinadstropnimi trakti. Zunanjost je zgrajena iz opeke, ki jo dopolnjujejo neenakomerni in različno obdelani kamniti kvadri in izbočena okna. Skozi mogočen vhodni portal z bronastimi vratnicami se odpre pogled in dostop do reprezentančnega stopnišča v prvo nadstropje. Tu je velika čitalnica (236 čitalniških sedežev), ki je visoka štiri nadstropja.
Na vrhu glavnega stopnišča je tudi kip Primoža Trubarja, pionirja pisane slovenske besede. V notranjosti stavbe je vrsta lepih arhitekturnih podrobnosti, delno iz podpeškega marmorja, delno iz brona ali oplemenitenega lesa. Fasado ob Gosposki ulici krasi mogočen kip Mojzesa (delo kiparja Lojzeta Dolinarja, ki spominja na lik impresionista Riharda Jakopiča.
Kapacitete knjižnice so bile glede na površino 8.410 m2 predvidene za 240.000 enot knjižničnega gradiva. Ob knjižnici (Vegova ulica) stojijo kipi prvih slovenskih univerzitetnih profesorjev: Ivan Prijatelj, France Kidrič, Fran Ramovš in Rajko Nahtigal.
V letih 1989 in 1999 je arhitekt Marko Mušič obnovil zgradbo.
K boljšemu spoznanju "kompleksnosti" Plečnikovega uma in svojevrstne zapletenosti zgradbe vam priporočamo branje prispevka Petre Grujičić, objavljenega v Delu 9.7.2009:
Kako jo je zagodel Plečnik ali zakaj ne morem do »svoje« knjige?
Avtorica nam skozi fotozgodbo - dosegljiva je tudi na spletnih straneh Dela (povezava se nahaja na dnu prispevka) - predstavi zapleteno potovanje knjig po knjižnici ...
Po stopničkah navzgor, malo desno, pa spet malo navzgor ... Ja, v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici je brez težav mogoče priti iz enega konca stavbe na drugega, a le, če knjige nosite v rokah in dobro poznate tloris stavbe.
Če pa ne veste, kako je arhitekt Jože Plečnik spretno prepletel nadstropja s polnadstropji, ali pred sabo potiskate voziček, poln knjig, boste imeli težave. Ali se boste izgubili ali spoznali, da vsak hodnik prej ali slej nekje prekinejo stopnice. Da bi voziček dvignili? Je pretežak. Bi ga raje potisnili po leseni klančini, položeni na stopnice? Sprejemljivo, pa četudi si je Plečnik nikoli ni zamislil.
Povezava do prispevka in fotografij: Delo, 09.07.2009
|
|
|