- Jože Plečnik
- Akademski kolegij, Ljubljana
- Plečnikova dela na Gorenjskem
- Jože Plečnik (1872-1957)
- Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana
- Ljubljanske Križanke
- Cerkev sv. Mihaela na Barju
- Katedrala svobode
- Bežigrajski stadion, Ljubljana
- Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
- Tromostovje, Ljubljana
- Plečnikova vila na Homcu
- Peglezen v Ljubljani
- Osrednja ljubljanska tržnica
- Jožamurka in Brezjanka v Begunjah na Gorenjskem
- Cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina
- Razni projekti
- Prototip vila blokov v Sloveniji iz konca 60. let. (1969-1977)
- Arhitektura v Bohinju
- Kranjski nebotičnik 1962 – 1964
- Solkanski most
- Stari most, Maribor
- Grand hotel Union Ljubljana - že od 1905
- Javni vodovod v Ljubljani, kot ga poznamo danes
- 14. april 1895 - datum, ki je zaznamoval Ljubljano
- Stanko Dimnik, gradbeni inženir
- Josip Slavec
- Stavbenik in podjetnik Josip Slavec
- Gradnja mostu v Zidanem mostu
- Gaštejski klanec, Kranj, 1936 – 1938
- Vladimir Šubic
- Ljubljanski Nebotičnik
- Vladimir Šubic (1894-1946)
- Ivan Vurnik
- Vurnikova hiša na Miklošičevi: najlepša hiša v Ljubljani
- Vurnikova delavska kolonija
- Ivan Vurnik (1884-1971)
- Sokolski dom Tabor, Ljubljana
- Maks Fabiani
- Maks Fabiani (1865-1962)
- Vrtni park v Štanjelu
- Narodni dom v Trstu
- Hribarjeva hiša v Ljubljani
- Gregor Maček
- Gregor Maček (1664 - 1725)
- Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana
- Ljubljanska mestna hiša
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Knjižnica je največja Plečnikova stavba v Ljubljani.
Glavno poslopje na Turjaški je bilo zgrajeno med leti 1936 in 1941. Prej je na tem mestu stala poznorenesančna Auerspergova palača, ki jo je v veliki meri uničil potres leta 1895.
Z načrti za knjižnico (ta bi po prvotnih načrtih sicer stala v Tivoliju) se je Plečnik začel ukvarjati že leta 1927.
Zgrajena je kot tlorisno nepravilen pravokotnik s štirimi štirinadstropnimi trakti. Zunanji fasadni plašč je zgrajen iz opeke, ki jo dopolnjujejo neenakomerni in različno obdelani kamniti kvadri in izbočena okna. Vlada v Beogradu (pred drugo svetovno vojno) dolgo ni bila naklonjena gradnji novega objekta in knjižnica je novo stavbo dobila šele leta 1941 po množičnih študentskih demonstracijah in protestih.
Skozi mogočen vhodni portal z lesenimi v bron oblečenimi vratnicami se odpre pogled in dostop do reprezentančnega kamnitega stopnišča v prvo nadstropje. Tu je velika čitalnica (236 čitalniških sedežev), ki je v višino odprta skozi štiri nadstropja in osvetljena skozi steni na vzhodni in zahodni strani. Na vrhu glavnega stopnišča je dodan kip Primoža Trubarja, pionirja pisane slovenske besede. V notranjosti stavbe je vrsta klesanih arhitekturnih podrobnosti iz podpeškega apnenca, tlaki tudi iz hotaveljskega kamna.
Detajli opreme so iz kovine ali lesa. Stranski vhod ob Gosposki ulici krasi mogočen kip Mojzesa (delo kiparja Lojzeta Dolinarja. Portretna glava spominja na lik impresionista Riharda Jakopiča.
Kapacitete knjižnice so bile glede na površino 8.410 m2 predvidene za 240.000 enot knjižničnega gradiva. Na terasi ob knjižnici na Vegovi ulici stojijo kipi osrednjih slovenskih slavistov in univerzitetnih profesorjev: Ivana Prijatelja, Franceta Kidriča, Frana Ramovša in Rajka Nahtigala. Prvega so postavili leta 1942 in je delo Franceta Goršeta in arhitekta Jožeta Plečnika, preostali trije pa so bili postavljeni leta 1961.
V letih 1989 in 1999 je arhitekt Marko Mušič obnovil del notranjih prostorov v zgradbi.
Če želite podrobno spoznati ozadje gradnje in arhitektov pogled na vse to, vam priporočamo branje e-knjigo z naslovom Projekt Univerzitetne biblioteke Ljubljanske, katere soavtor je arhitekt Plečnik sam (e-knjiga je dosegljiva v digitalni knjižnici NUK oz. preko povezave). Vsekakor zanimivo branje!
vir: wikipedia & dlib.si
|
|
|