Akademski kolegij, Ljubljana

Akadémski kolégij (tudi Baragovo semenišče) je zgradba za Bežigradom v Ljubljani, na Vilharjevi cesti 11 in 13. Z gradnjo so pričeli leta 1936 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, ki je palačo načrtoval kot bivališče za semeniščnike. Ime Baragovo semenišče je stavba dobila po znanem misijonarju, škofu Baragi. Polkrožna stavba za Gospodarskim razstaviščem nam je bolj znana kot Pionirski dom, danes Akademski kolegij. Poleg tega pa danes v njej domuje tudi Mladinsko gledališče in Festivalna dvorana. Akademski kolegij je bil urejen po 2. svetovni vojni, a nikoli povsem dokončan.

Na prostoru kjer je nekoč stalo pokopališče ob cerkvi sv. Krištofa, se je ljubljanska škofija odločila postaviti semenišče. Naročilo je dobil arhitekt Jože Plečnik. Načrte je izdelal med leti 1936 do 1938. Semenišče je zastavil po zgledu na Angelski grad in Kolosej v Rimu. Načrtoval je okroglo, štirinadstropno palačo z vmesnim valjem, ki krog deli na dva dela. Z gradnjo so začeli leta 1938, vendar so se dela med drugo svetovno vojno ustavila. Drugi polkrog je tako ostal samo na papirju, vse do današnjih dni. Zgradba je med vojno in po njej dobila različne stanovalce, prav nikoli pa niso v njej bivali semeniščniki.

Celice namenjene semeniščnikom so bile majhne, asketsko opremljene, brez kopalnice in centralnega ogrevanja. Plečnik je imel v mislih skromnost. Semeniščniki naj bi si sami prinašali kurjavo iz kleti, za umivanje so imeli velik lavor in vrč. Plečnik je oboževal knajpanje in je metodo namenil tudi semeniščnikom. Plečnik je v osrednji del Baragovega semenišča postavil dvorano, ki je zajemala dve nadstropji in je bila namenjena bogoslužju. Pod kapelo, je bila kino dvorana Soča, ki jo je Jože Plečnik s težkim srcem načrtoval, kajti film mu ni bil blizu. 

 

Po vojni je bila stavba dom različnih vladnih organizacij - za boljšo predstavo si preberite prispevek v Družini.

V 50-ih letih prejšnjega stoletja je arhitekt Anton Bitenc kapelo preuredil v Festivalno dvorano, semenišče pa spremenil v študentski internat. Bitenc je predelal tudi vhod na vzhodni strani, ki vodi v Festivalno dvorano. Zakaj se arhitekt Bitenc in gradbenik nista posvetovala s Plečnikom, ki se s tako velikim posegom v njegove načrte ni strinjal, se ne ve natančno. Ve pa se, da se veliki arhitekt z Baragovim semeniščem ni nikoli več ukvarjal.

Stavba je bila predmet 25 let trajajočega denacionalizacijskega postopka, leta 2017 pa se je postopek zaključil s sodbo upravnega sodišča, ki je zavrnilo denacionalizacijski zahtevek Nadškofije Ljubljana.

V juliju 2023 je bila izbrana arhitekturna rešitev za prenovo in dokončanje Baragovega semenišča s čimer se je začel postopek urejanja stavbe in revitalizacije njene okolice.

zmagovalna ideja natečaja: V3SN4

V severnem delu stavbe sta Slovensko mladinsko gledališče in Pionirski dom s Festivalno dvorano. V južnem delu je študentski dom, ki ga od leta 1968 upravlja javni zavod Študentski domovi v Ljubljani, s kapaciteto 293 postelj. V okolici zgradbe so Gospodarsko razstavišče, park Navje in ljubljanska železniška postaja.