Gradnja mostu v Zidanem mostu

  
Na licitaciji na direkciji državnih železnic v Ljubljani je 15. februarja 1929 Josip Slavec med osmimi konkurenti dobil naročilo za gradnjo velikega mostu čez Savinjo na železniški postaji Zidani Most, ki naj bi omogočil direkten promet na progi Ljubljana-Zagreb in obratno, brez zamudnega premikanja. Slavec je bil takrat star 28 let.
  

Vlaki so vozili proti Zagebu tako, da so zapeljali najprej po mostu čez Savinjo v smeri Maribora, tam pa so na obračališču obrnili lokomotivo, ki je nato zapeljalavlak vzdolž reke Save proti Radečam oziroma Dobovi.
Načrte za most, ki je meril v dolžino 151 m in je imel obliko treh lokov, je izdelal inženir Emil Franz, zaposlen na Generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, ob pomoči inženirja Draga Leskovška pri konstrukcijskem odseku gradbenega oddelka državnih železnic v Ljubljani.
Slavec je z gradnjo začel 1. maja 1929, končana pa je morala biti 31. maja naslednje leto. Vsa dela so izvedli z domačimi delavci in domačimi materiali. Kljub temu, da jih je junija 1929 dvakrat ogrožala poplava, ki je močno poškodovala ogrodje za polaganje temeljev, so most končali v dogovorjenem roku. Predračunska vrednost del je znašala 4,746.633 dinarjev, končna cena pa 5,060.299 dinarjev. Za gradnjo mostu so porabili okoli 300 vagonov cementa splitske cementarne, znamke Colosus, ki so ga imeli tedaj za enega najbolj kakovostnih. Tehnično je vodil gradnjo inženir dr. Miroslav Kasal, pri katerem je Slavec kot 21-letnik delal kot stavbni vodja v njegovem gradbenem podjetju. Sedaj pa je bil dr. Kasal profesor na Ljubljanski Univerzi.
 

  
Betonski most, ki je bil prvi te vrste v takšnem obsegu pri nas, je obtežilno preizkušnjo prestal 21. julija 1931, prometu pa so ga slovesno izročili 18. avgusta 1931.
 

  
Na slovesnost, ki so se je udeležili številni prebivalci okoliških krajev, so se iz Ljubljane s posebnim vlakom pripeljali predstavniki oblasti na čelu z banom Dravske banovine dr. Dragom Marušičem ter številni drugi gostje. Po blagoslavitvi, ki jo je opravil mariborski pomožni škof Ivan Jožef Tomažič, je nastopil trenutek, ko je kot prvi prevozil novi most brzovlak Pariz-München-Jesenice_Ljubljana-Beograd s slovesno okrašeno lokomotivo - in s tem je bil most simbolično izročen prometu. Objekt je dopisnik Slovenca poimenoval kar most "kralja Aleksandra", ki je ravno tiste dni slavil desetletnico vladanja.
  
Tako na odprtju kot na banketu v železniški restavraciji so govorniki povdarjali ne le pomen novega mostu za železniški promet, marveč tudi kot velik tehnični dosežek.

 

O samem odprtju mostu so se podrobno razpisali tudi v časniku Slovenec:

Novi zidanmoški železobetonski most je končan. Kakor je most spretno dokončalo znano podjetje "Slavec" iz Kranja, tako je tudi gradbeno podjetje "Slograd" iz Ljubljane izvršilo priključne dele jako precizno in hitro. Pogled na tretji novi most s priključki vred je jako interesanten. Cesta, ki je prej peljala v višini mosta v Radeče, leži sedaj mnogo nižje in vodi skozi predor v novem mostu. Na mostu so že tudi dokončali polaganje tirov, tako da čaka most otvoritve, ko bodo čezenj stekli prvi vlaki. Preizkusna vožnja čez novi most, ki se je vršila dne 20. julija t. l. se je prav lepo obnesla. Preizkušali so z velikimi reparacijskimi stroji. Občinstvo je to z zanimanjem opazovalo. Po strokovnjakih je ugotovljeno, da je most dobro izdelan in da zaslužijo domača podjetja, ki so gradila most in priključke, vse priznanje. Otvoritev novega mosta bo dne 18. avgusta 1931 dopoldne. Zidani most bo beležil z novim tretjim mostom še pestrejšo zgodovino, za kar je vredno, da podamo nekaj podatkov v zgodovini naselbine, ki ji je ostalo ime Zidani most. Okoli leta 1816. je dal zgraditi tedanji dobrotnik Štajerske vojvoda Ivan cesto iz Zidanega mosta v Rimske toplice in iz Zidanega mosta v Loko pri Zidanem mostu. Sedaj je bilo treba začeti zidati most čez Savinjo, kateri bi vezal ti dve cesti. Zato so leta l824. začeli graditi sedanji kameniti most čez Savinjo. Trikrat jim je narastla Savinja raztrgala nedovršeno zidovje. Da bi se delo hitreje izvršilo, je takratni najemnik in poznejši posestnik loške grajščine Anton Mulej obljubil delavcem vsako nedeljo vedro vina, če postavijo vsak teden po en obok. V petih tednih je bil most gotov. Stroški so znašali 3000 gl. Kraj Zidani most je štel okoli leta 1845 šele štiri hiše in nekaj gospodarskih poslopij. Te hiše so bile: skladišče idrijskega rudokopa, Pasova hiša, kjer je sednja stara šola, ter hiša Marije pl. Saalfeld in Urbajsova hiša. Sava je večkrat močno narastla, da so bile vse hiše v nevarnosti. Omenja se še tudi most čez Savo, katerega je dal leta 1224 zgraditi vojvoda Leopold II, ravno tam, kjer je stal nekdaj rimski most. Od tedaj tudi ime Zidani most. Kdaj je bil podrt rimski most, se ne ve, drugega je dal baje podreti cesar Friderik IV. I. 1442., ko se je bojeval z upornimi celjskimi grofi. Pri graditvi južno in hrvatske železnice se je Zidani most popolnoma izpremenil, ter dobil čisto drugo lice. Kot med Savo in Savinjo se je moral razširiti, da so dobili prostor za železnico in kolodvor, na drugi strani Savinje pa za sedanjo kurilnico in skladišče. Čez Savinjo so sezidali vpognjen in ubočen most. Ta drugi most sestoji iz 1260 štirioglatih kamnov. Leta 1849 je bila prva preizkusna vožnja po tem mostu, ki je stal 404.000 goldinarjev. V tem času je nastala tudi naselbina "Majland". Delavci, povečini Italijani, so si postavili v severno-vzhodnem območju Pleša majhne lesene bajte. Te so poznejši prebivalci povečali, zidali in izboljšali. Okrog Majlanda vidimo sedaj polno lepih hišic in tudi nekaj večjih stavb, namesto prejšnjih starih bajt. Posestniki teh hiš so povečini železničarji, ki lepo gospodarijo in živijo skromno, in pošteno in pridno s svojimi družinami. A sedaj, ko imamo še tretji krasni most, na katerega smo lahko ponosni in ki je edini te vrste v naši državi, ki bo dne 18. avgusta otvorjen ob številni udeležbi ljudstva, se bo začel redni promet, ki ne bo toliko oviran, kakor je bil doslej.
Slovenec, 18.8.1931
 

Podroben tehnični opis projektiranja, gradnje, preizkušanja in otvoritve so predstavili v Tehničkom listu (organ udruženja jugoslavenskih inženjera i arhitekta) leta 1933,. Scani prispevka so dosegljivi na forumu vlaki.info oz. tukaj.



Seveda pa je v 2. sv,. vojni zavezniško bombardiranje strateških transportnih povezav tudi poškodovalo prvotni most, ki je bil po vojni obnovljen oz. na novo zgrajen.