Ivan Vurnik (1884-1971)

 
Arhitekture se je učil pri profesorjih Königu in Wagnerju na Dunaju. V svojem ustvarjanju se je trudil ustvariti slovenski nacionalni slog, ki bi združeval smotrnost in oblikovno izraznost, uporabnost in lepoto. Ideje je Vurnik iskal v ljudskih umetnostnih oblikah. Prav to iskanje ljudske dekoracije ga je prisililo, da je v začetku zatrl silnico svojega ustvarjalnega značaja, ki ga je kasneje pripeljala do odločnega konstruktivizma.

Delo
Že pred prvo svetovno vojno je skupaj z ženo Heleno Vurnik, slikarko, uredil škofijsko kapelo v Trstu (1913-1915), v podobnem slogu pa je leta 1919 prenovil tudi cerkev sv. Katarine pod Toškim čelom.
 
Eden vrhuncev njegove umetnosti in t.i. »nacionalne smeri« je prav gotovo pisano okrašena stavba Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, ki sta jo skupaj z ženo ustvarila leta 1922.
 
Zasnoval je tudi načrte za letno kopališče v Radovljici, ki ga je krasil skakalni stolp in načrte za edini radovljiški hotel Grajski dvor.
 
V Mariboru so leta 1928 po njegovih načrtih zgradili Vurnikovo delavsko kolonijo (tudi: mestna delavska kolonija), ki je zgleden primer uspešne socialne gradnje na Slovenskem med obema svetovnima vojnama.

več sledi ...
 
vir: wikipedia.org