Gregor Maček (1664 - 1725)

Naj najprej zapišemo, da je Gregor Maček bil (po današnjem gledanju) zidar in ne arhitekt, v evidencah Slovenske akademije znanosti in umetnosti ga najdete pod nazivom Stavbar. 

Po smrti Pavla Jugovca je bil polir pri zidanju ljubljanske stolnice in delo 1706 dovršil. Pozneje je bil samostojen in pozidal:

• cerkev na Šmarni gori (1712), 
• cerkev na Dobrovi pri Ljubljani (1713–6), 
• mestno hišo v Ljubljani (1717–8), 
• župnišče v Šmartnem pri Tuhinju (1719–20), 
• kor in zakristijo pri cerkvi Sv. Nikolaja na Grebenu, ki jo je povišal in podaljšal (1721 do 1722), 
• cerkev na Homcu (1722–8), 
• cerkev na Lokah v Tuhinju (1723–4), 
• zvonik pri podaljšani cerkvi v Kostanju v Tuhinju (1725), 
• cerkev v Komendi (1726–7), 
• župno cerkev v Kamniku (1732–4), 
• cerkev v Šmartnem v Tuhinju (1734–5). 

Več cerkva je prezidal, povišal zvonike in ...  V cerkvenih računih župnije Sv. Petra v Ljubljani se 1729–33 pogosto nahaja Mačkovo ime, kar utemeljuje domnevo, da je zidal tudi to cerkev, ki je bila 1730–3 postavljena po Fusconijevih načrtih. V kroniki k letu 1732 Paglovec zapiše, da so pričele velesovske nune zidati samostan in cerkev, da bo delo trajalo 10 let ali več in da zida Maček. Cerkev je bila dozidana šele dolgo po Mačkovi smrti, pa morda po njegovem načrtu, ki je okrajšani in spremenjeni Fusconijev načrt uršulinske cerkve v Ljubljani. 

Tukaj sumimo, da je njegova dela nadaljeval sin Gregor Maček (mlajši), zato je tudi prišlo do teh odstopanj med različnimi datumi smrti.

O Mačku pravijo, da je »vir optimae experientiae, iudicii et industriae« (odlična strokovnost, preizkušanje in industrija).

  

Pod roke nam je prišlo Plečnikovo pismo Mačku (iz leta 1914), kjer se je poklonil njegovi izvedbi fasade na mestni hiši v Ljubljani (izvedena 1718)- del pisma je dosegljivega na tem naslovu in če samo povzamemo:

"Fasada ljubljanskega rotovža priča, da je arhitekt Gregor Maček bil mojster gematrije ter da je obvladal modularno kompozicijo in zlati rez. Plečnik je Mačkova gematrična sporočila razbral in tako so ga prevzela, da se je sklenil z njimi pomeriti. Maček se je na fasadi omejil na število 33 in na člene 14, 23, 37, vendar je to že dovolj za sklepanje o njegovi posvečenosti v umetnost arhitekture. V primeru z bogato Plečnikovo gematrijo je Mačkovih sporočil razmeroma malo. Plečnik mu je to oponesel, češ "malobesedno si se izpovedal na trgu, ne rečem, da si bolj gostobeseden znotraj ...".  Z numerologijo zasvojeni in s številom 237 obsedeni Plečnik ni mogel spregledati, kaj je skrito v treh Fibonaccijevih členih 14-23-37, ki oblikujejo rotovž."

Priporočamo branje tega pisma.