I. splošne določbe

  

S posebnimi gradbenimi uzancami se urejajo razmerja med naročniki in izvajalci del (v nadaljnjem besedilu: pogodbeniki) pri izvajanju del na gradbenih objektih.

Posebne gradbene uzance se uporabljajo, če so pogodbeniki privolili v njihovo uporabo.

Šteje se, da so pogodbeniki privolili v uporabo uzanc, če ni s pogodbo o izvajanju del na gradbenih objektih (v nadaljnjem besedilu: pogodba) njihova uporaba v celoti ali deloma izključena tako, da so posamezno vprašanje v pogodbi uredili drugače ali posamezno uzanco izrecno izključili. Kadar pogodba ni sklenjena med gospodarskimi subjekti, se uzance uporabljajo za presojo potrebnih ravnanj zgolj takrat, ko stranki to v pogodbi izrecno dogovorita.

Načelo vestnosti in poštenja je osnovno načelo, ki ga morajo spoštovati pogodbeniki pri izvajanju del na gradbenih objektih.

Pogodbenik je pri izpolnjevanju svoje obveznosti dolžan ravnati s povečano skrbnostjo, ki se zahteva v poslovnih razmerjih (skrbnost dobrega gospodarstvenika).

Pogodbenik ne more zahtevati od drugega pogodbenika, da izpolni obveznost, če je sam ni izpolnil ali je ni pripravljen izpolniti.

Pogodbeniki si morajo prizadevati izpolniti svoje pogodbene obveznosti.

Pogodbenik, ki trpi posledice neizpolnitve kakšne obveznosti, mora ukreniti vse, kar je potrebno in možno, da bi morebitno škodo omejil na najmanjši obseg in višino. Če ne ravna tako, lahko od drugega pogodbenika zahteva le povračilo tiste škode, ki se ji ni mogel izogniti.

Pogodbeniki so dolžni izpolnjevati svoje obveznosti v dogovorjenih rokih.

Če pogodbenik ne izpolni svoje obveznosti v dogovorjenem roku, mu lahko drugi pogodbenik določi primeren poznejši rok za njeno izpolnitev. Primeren poznejši rok se ne določi v primeru, ko gre za obveznost, ki se po svoji naravi mora izpolniti v dogovorjenem roku, če so pogodbeniki določili, da dogovorjeni rok ne bo spremenjen, in če je pogodbenik, ki je v zamudi, obvestil drugega pogodbenika, da svoje obveznosti ne more ali ne bo izpolnil, ali če je to očitno iz okoliščin posameznega primera.

Pogodbenik je dolžan pravočasno obveščati drugega pogodbenika o dejstvih, katerih nastanek vpliva na izpolnitev pogodbe, kot so ovire pri izpolnitvi pogodbe, spremenjene okoliščine ipd.

Obvešča se pisno, kar vključuje tudi elektronsko korespondenco, če stranki tako poslujeta.

Obvešča se lahko tudi z vpisom v gradbeni dnevnik, vendar samo, če je drugi pogodbenik mogel ali bi moral biti seznanjen z vpisom.

Obvestila, ki niso dana pisno ali niso vpisana v gradbeni dnevnik, nimajo pravnega učinka.

9.

V teh uzancah uporabljeni izrazi imajo tale pomen:

1. naročnik je tisti, ki je s pogodbo, sklenjeno z izvajalcem, naročil izvajanje del, ki so predmet pogodbe; 
2. izvajalec je tisti, ki je s pogodbo, sklenjeno z naročnikom, prevzel obveznost, da bo izvedel dela, ki so predmet pogodbe; 
3. z deli na gradbenih objektih je mišljeno izvajanje gradbenih, pripravljalnih, montažnih, inštalaterskih, drugih obrtniških in zaključnih del, izvajanje vzdrževalnih del ter tudi vgrajevanje priprav, naprav in opreme na novih in obstoječih objektih ali njihovih delih; 
4. gradbeni objekti so: stavbe, gradbeni inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, narejen z gradbenimi, zaključnimi gradbenimi ali inštalacijskimi deli, sestavljen iz gradbenih proizvodov ali naravnih materialov, skupaj s trajno vgrajenimi inštalacijami in napravami v objektu, ki so namenjene delovanju objekta in drugih zgradb, ki so zaokrožena funkcionalna celota; 
5. več dela so količina izvedenih del, ki presegajo količine del, predvidene v dokumentu, iz katerega so razvidne količine in vrste posameznih del, ki sta jih pogodbenika ob sklenitvi pogodbe predvidela (npr. popis del); 
6. manj dela so negativni odmiki izvedenih del glede na količine del, predvidene v dokumentu, iz katerega so razvidne količine in vrste posameznih del, ki sta jih pogodbenika ob sklenitvi pogodbe predvidela (npr. popis del); 
7. nepredvidena dela so tista dela, ki niso zajeta s pogodbo, pa se morajo izvesti; 
8. nujna nepredvidena dela so tista dela, ki jih je treba nujno opraviti, da bi bila zagotovljena stabilnost objekta ali da ne bi nastala škoda, povzročila pa jih je nepričakovana težja narava zemljišča, nepričakovana voda ali kašen drug izreden in nepričakovan dogodek; 
9. dodatna dela so tista dela, ki niso bila dogovorjena in niso nujna za izpolnitev pogodbe, naročnik pa zahteva, da se izvedejo, kakor tudi dela, ki jih je zaradi spremembe projektne dokumentacije treba izvesti dodatno; 
10. gradbišče je zemljišče ali objekt, na katerem se izvajajo dela, in zemljišče in/ali objekt, ki ga izvajalec potrebuje za izvajanje del; 
11. za primeren rok se šteje rok, v katerem je mogoče po rednem poteku stvari izpolniti obveznost, za katero gre v konkretnem primeru.

Če so roki za izpolnitev obveznosti določeni v dnevih, se računajo koledarski dnevi.