Sanacije in obnove

  
Brez dobro izvedene hidroizolacije so tudi drugi sanacijski postopki praktično brez pomena, kot tudi vgradnja fasadnih sistemov, navkljub temu da je pri nas veliko stavb toplotno še popolnoma neizoliranih. Sanacija je torej razlog tehnične ali estetske narave, včasih pa se zahteva samo obnova po ohranitvi originalnega izgleda. Preden pa izberemo rešitev, pa je potrebno poznati problematiko individualnega objekta:

vlaga in soli - uničevalci objektov: Vlaga v zid vstopa in po njem potuje na več načinov:

kapilarni vlek vlage - zelo pogosta težava pri slabo izvedeni hidroizolaciji objekta oziroma odsotnosti le-te. Vlaga se dviga po gradbeni konstrukciji - ponavadi iz zemlje. S seboj prinaša soli in druge škodljive snovi, ki zaradi higroskopične narave učinek skozi čas še potencirajo.

higroskopičnost - soli (kloridi, sulfati in nitrati) so higroskopične. V stiku z vlago se transportirajo po gradbeni konstrukciji in ob kristalizacijo povečujejo prostornino. V porah gradbene konstrukcije prihaja do napetosti, ki poškodujejo gradbeno substanco. Kristalizacija pod zaključnim slojem povzroča izbokline in luščenje zaključnega sloja ali barve. Nase zopet vežejo vlago in pospešujejo kapilarni vlek.
 
hidrostatični pritisk - voda, ki zaradi nepravilnega odvajanja in nagiba zateka proti gradbeni konstrukciji.
kondenzacija - voda, ki zaradi podhladitve stene pod temperaturo ozračja vlaži površino stene.
  
Obstaja več vrst soli:

• kloridi - solna kislina (lahko kuhinjska sol NaCl). S posipanjem proti zmrzovanju tal povzročimo, da stopljena v vodi prodira v konstrukcijo skozi podzidek.
• sulfati - žveplena kislina. Nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujeo žveplo.
• nitrati - solitne kisline. Nastajajo pri gnitju beljakovin in živalskih odpadkov. Ob kristalizaciji ustvarjajo volumenski pritisk, ki je primerljiv s povečanjem volumna zaradi zmrzovanja vode, in povzročajo hitro propadanje ter drobljenje gradbene konstrukcije.