Postavitev ograje

  
V uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost je med drugim določeno, kje lahko postavimo ograjo. Če z izvedbenim prostorskim aktom ni posebej predpisan odmik ograje od meje sosednjih zemljišč, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Medsosedsko ograjo, ki označuje potek meje, lahko gradimo na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih ograja razmejuje, o tem pisno sporazumejo. Če nameravamo postaviti ograjo ob javni cesti, njen zgornji rob oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti, pred gradnjo takšne ograje pa je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
 
Temeljni pogoji za postavitev ograje so določeni z občinskimi izvedbenimi prostorskimi akti. Občina lahko, na primer, prepove postavitev ograje na določenem območju ali pa določi, da je na določenem območju dovoljeno postavljati samo nizke ograje, ograje iz točno določenega materiala ali pa je dovoljeno samo saditi žive meje. Zakon o graditvi objektov ne določa, katere omejitve za postavitev ograj lahko občine predpišejo v svojih aktih, pravijo na okoljskem ministrstvu. Prostorske akte namreč pripravlja na način in po postopku, ki je predpisan z zakonom o urejanju prostora. Ta zahteva, da mora občina z osnutki aktov seznaniti vse zainteresirane, zlasti svoje občane, ki morajo imeti možnost dajanja pripomb in predlogov, o katerih odloča občinski svet.

Občina lahko torej povsem samostojno odloči o tipih oziroma poenotenih vrstah medsosedskih, igriščnih in drugih varovalnih ograj na svojem območju. Pomembno lahko vpliva tudi na odločitev o tem, kakšne bodo varovalne ograje ob avtocestah, na primer, saj mora biti v občini javno razgrnjen tudi vsak osnutek državnega lokacijskega načrta.