Vpliv zasteklitve na energijsko bilanco stavbe

  
Seveda obstaja še cela vrsta elementov, s katerimi je mogoče izkoriščati energijo sonca – od trombe Michelovega zidu do sončnih kolektorjev ali fotovoltaike. Vendar so okna eden od osnovnih elementov ovoja stavbe.

Naloga oken
Okna omogočajo uporabniku neposreden stik z okoljem. Kadar so okna zaprta, je ta stik le vizualen, ko pa okna odpremo, imamo tudi neposreden stik do našega bivalnega okolja – občutimo zunanjo temperaturo, vlažnost in hitrost zraka, vonjave, zvoke … Okna zagotavljajo dnevno osvetljenost prostorov, z odpiranjem oken je mogoče tudi kontrolirano prezračevanje prostorov.

Sestavni deli oken
Sodobno okno je sestavljeno iz več pomembnih elementov – okenskega okvirja, okenskega krila, okovja, zasteklitve, tesnil in senčil. Okenski okvir je tisti del okna, ki je pritrjen v zid in na katerega je z okovjem pritrjeno okensko krilo. Okensko krilo je edini gibljiv del okna. Možnosti odpiranja oken so odvisne od vrste okovja. V okensko krilo je zrakotesno in vodotesno vgrajena zasteklitev. A tudi zasteklitev je sestavljena iz več elementov. Osnova za zasteklitev sta vsaj dve stekli enakih dimenzij, distančnik, ki ti dve stekli ločuje, nizkoemisijski nanos na enem ali več steklih ter plinsko polnilo. Vsak od naštetih elementov prispeva bolj ali manj k najpomembnejšim lastnostim oken, kamor štejemo toplotno prehodnost (od leta 2002 je oznaka »U«, pred tem se je uporabljala oznaka »k«; enota: W/m2K) in prepustnost za sončno sevanje (oznaka »g«, podano kot odstotek sončnega sevanja, ki prehaja skozi zasteklitev).

Okenski okvir in okensko krilo
Sodobni okenski okvirji in okenska krila so izdelani predvsem iz lesa in umetnih mas (PVC), manjši delež je izdelanih iz aluminija. Vse pogosteje pa na trgu srečamo tudi kombinacije materialov (les-ALU, PVC-ALU …). V okvirje oken ali okenskih kril je lahko vgrajen tudi sloj toplotne izolacije. Toplotna prehodnost okenskih okvirjev in okenskih kril se giblje od 0,8 do 1,6 W/m2K.

Zasteklitev – toplotna prehodnost
Tudi za zasteklitev velja, da mora biti toplotna prehodnost čim manjša. Klasičnega »termopana«, ki je imel med stekli zrak (toplotna prehodnost take zasteklitve je bila Ug = 2,9 W/m2K), se ne izdeluje več. Sodobne zasteklitve imajo prostor med stekli polnjen z žlahtnim plinom (Argon, Xenon, Kripton) ter nanesen vsaj en nizkoemisijski nanos. Dvoslojna zasteklitev dosega toplotne prehodnosti okoli 0,9 do 1,1 W/m2K, troslojna zasteklitev z dvojnim nizkoemisijskim nanosom in plinskim polnjenjem pa lahko doseže toplotno prehodnost tudi do 0,4 W/m2K.

Zasteklitev – prepustnost za sončno sevanje
Poleg toplotne prehodnosti je pri zasteklitvah izredno pomemben podatek tudi prepustnost za sončno sevanje (g). Vrednost »g« je podana kot odstotek vpadne sončne energije, ki jo zasteklitev prepušča v notranjost, in predstavlja sončne dobitke skozi zastekljene površine. Dvoslojna zasteklitev ima povprečno prepustnost za sončno sevanje približno 0,68 (68 odstotkov), troslojne zasteklitve pa imajo prepustnost za sončno sevanje bistveno manjšo – od 0,42 do 0,48. Na slabši izkoristek sončnih dobitkov seveda vplivata tudi senčenje in umazanija na obeh straneh zasteklitve.

Energijska bilanca stavbe
Energijska bilanca stavbe predstavlja seštevek toplotnih tokov – toplotnih izgub in toplotnih dobitkov. Toplotne izgube nastanejo s prevajanjem toplotne energije (transmisijske toplotne izgube) skozi elemente ovoja stavbe ter zaradi ogrevanja svežega zraka zaradi prezračevanja (ventilacijske izgube). Med toplotne dobitke sodijo toplotni dobitki notranjih virov (naprave, razsvetljava, ljudje …) ter sončni (solarni) dobitki. V primeru, ko je toplotnih izgub več, kot je toplotnih dobitkov, je treba manjkajočo toplotno energijo dovesti v stavbo z ogrevalnim sistemom, kadar pa je toplotnih dobitkov preveč, je treba stavbo hladiti (poletni režim). Pri načrtovanju novih stavb je smiselno upoštevati vse naravne danosti posamezne lokacije ter arhitekturo stavbe zasnovati skladno z dognanji naših daljnih prednikov – stavba naj bo odprta na jug (čim večji sončni dobitki), razporeditev prostorov naj sledi orientaciji stavbe, poskrbljeno naj bo za primerno senčenje v poletnem času … –, šele nato naj se ugotavlja, kakšen ogrevalni sistem kakšne moči bomo potrebovali.

Vpliv prepustnosti zasteklitve za sončno sevanje na energijsko bilanco stavbe
Energijsko bilanco stavbe je treba deliti na poletni in zimski režim. Poleti se je pred pretiranim vdorom sonca treba zaščititi. Na Primorskem so že pred stoletji spoznali, da posajeni listavci ali trta na južni strani ponujajo idealno senco v poletnem času, pozimi, ko listje odpade, pa ima sonce prosto pot do stavbe. Senčenje je mogoče zagotoviti tudi z običajnimi senčili na zunanji strani. Senčena zasteklitev ne prepušča sončne energije – prepustnost za sončno sevanje senčene zasteklitve je enaka 0, ne glede na vrsto zasteklitve. S tem je poletni režim zaščite pred soncem rešen.

Bistveno pomembnejši pa je zimski režim. Pozimi želimo imeti čim večje sončne dobitke, kar pomeni, da naj bi bila prepustnost zasteklitve za sončno sevanje čim večja. Ker pa sta toplotna prehodnost (U) in prepustnost za sončno sevanje (g) ravno nasprotujoči si funkciji, je treba najti ravno pravo razmerje med njima.

 Ne spreglejte tudi prispevka:

Kakšna zasteklitev oken je ustrezna

Na preprostem primeru enodružinske hiše na treh lokacijah v Sloveniji si lahko preverite kolikšen pomen ima ustrezno izbrana zasteklitev ... več

vir: dnevnik/dom