Varčevanje pri strešni kritini se lahko maščuje

V evropskih pokrajinah so, podobno kot v Sloveniji, najpogostejše strehe z dvema strešinama in oblikovanim slemenom, ki jih poznamo kot dvokapne strehe, seveda z zelo raznolikim materialom in videzom kritine, okolju in vremenu prilagojenim naklonom strešnih površin, različno oblikovanimi zaključki, kot so strešni čopi, odprtinami za osvetlitev in prezračevanje ter različno dolgimi napušči. Danes je vedno bolj pogosta tudi enokapnica, ki je smiselna, če želimo z južnim delom objekta zajeti čim več sončne energije in svetlobe ter zmanjšati toplotne izgube stavbe. Tudi pri družinskih hišah pa se vedno bolj uveljavlja ravna streha, ki je pri javnih objektih in večstanovanjskih blokih skoraj stalnica. Vendar ravne strehe nimajo kritine v klasičnem pomenu besede, ampak jih pred vremenskimi vplivi, predvsem pred meteorno vodo, ščiti hidroizolacija, ki mora biti v vseh okoliščinah vodotesna. Te strehe bomo tokrat pustili ob strani, prav tako izvedbo ostrešja in izolacije pod strešno kritino.

V Sloveniji imamo pokrajine z zelo strmimi, pa tudi precej položnimi dvokapnimi strehami. Pri zelo strmih, ki so značilne Posoč­je, Idrijsko, Cerkljansko, je nagib strešine od 45 do 60 stopinj. Strme z nagibom od 30 do 45 stopinj prevladujejo na Notranjskem, v Ljubljanski kotlini, na Gorenjskem, Dolenjskem, Kočevskem, v Beli krajini in celotni severovzhodni Sloveniji, medtem ko so položne dvokapnice z nagibom strešine od 5 do 30 stopinj doma v vseh primorskih pokrajinah, v Brkinih, na delu Notranjske ter Krasu, v Vipavski dolini in širši okolici Nove Gorice.

Ker je naloga strehe več desetletij prenašati različne vremenske razmere in hišo varovati pred dežjem, soncem, snegom, točo in sunki vetra, ne da bi se ji spremenile tehnične lastnosti ali videz, se graditeljem vsaka nestrokovnost ali nenatančnost pri njeni izvedbi močno maščuje. 

Predvsem iskanje poceni izvajalcev brez preverjenih referenc nas lahko drago stane. Dobro se je zavedati, da usposobljenega kadra, predvsem za polaganje zahtevnejših kritin, v Sloveniji primanjkuje. Zato je priporočljivo, da se kupci kritine kar pri proizvajalcih pozanimajo o usposobljenih krovcih in upoštevajo potrdila o kakovostno opravljenem delu, certifikate in dokazila o rednem usposabljanju.

Na izbiro tipa kritine vpliva več dejavnikov. Predvsem je treba upoštevati naklon in razgibanost strehe, načrtovano ali že izdelano ostrešje, morebitno vgradnjo strešnih oken, podnebne razmere, tehnično regulativo in arhitekturne značilnosti okolja, v katerem stoji hiša. V zadnjih dveh, treh desetletjih je v Sloveniji zraslo precej družinskih hiš z razgibano streho, ki sledi razgibani arhitekturi, polni vogalov in izzidkov, delno najbrž tudi kot odpor do tipskih projektov, po katerih so se v socializmu povsod gradile skoraj enake družinske hiše. Vendar ne razgibana streha ne razgibani volumen nista dobra izbira. Bolj ko je oblika strehe razgibana, večjo površino ima in večje so toplotne izgube. Poleg tega so stiki med ploskvami težavnejši element, zato je možnost, da bo streha zamakala, veliko večja.