Pregled izolativnih materialov

 
Takšna oznaka je lahko nenatančna, saj strokovnjaki in različni viri izolacijske materiale raje delijo le na naravne in umetne. Vsi imajo namreč prednosti in pomanjkljivosti, ki se nanašajo na njihov izvor, toplotnoizolativne lastnosti, količino porabljene energije za njihovo obdelavo in pripravo, različne dodatke in obremenitev okolja po njihovi uporabi ob razgradnji. Tokrat predstavljamo izolacije iz materialov, ki so naravni, hkrati pa jih zaradi njihove redkejše uporabe uvrščamo med alternativne.

Izolativne materiale lahko uvrstimo med ekološke le, če hkrati izpolnjujejo več zahtev. Biti morajo naravni, za njihovo obdelavo se mora porabiti čim manj energije, pri tem pa naj jim ne bi dodajali človeku in okolju škodljivih primesi in spojin. Njihova nahajališča naj bi bila čim bliže, da se izognemo dolgim prevozom in obremenitvam okolja, povezanim s tem, po uporabi pa ne smejo onesnaževati okolja.

Celulozni kosmiči
Izolacija iz celuloznih kosmičev je izdelana iz starega papirja, ki ga najprej grobo razrežejo, potem pa mu med posebnim postopkom razvlaknjenja dodajo borovo sol. Ta na kosmičih naredi impregnacijski sloj, ki ščiti izolacijo pred plesnijo in insekti. Zaradi dodane borove soli je treba pri delu z njimi uporabljati zaščitna sredstva. Tako pripravljeni kosmiči so primerni za izolacijo streh in stropov ter suhomontažnih podov, uporabljajo pa se tudi v hišah z leseno votlo konstrukcijo in na stenah.

Celulozni kosmiči so lahko v razsutem stanju, stiskajo pa jih tudi v mehkovlaknaste plošče, ki so primernejše za oblaganje sten. V prvem primeru se izolacija na površino ali v kalup vpihuje s posebnim strojem. Prav način vgradnje je ena od prednosti, ki jih strokovnjaki poudarjajo. Z vpihovanjem namreč dosežejo, da se kosmiči enakomerno razporedijo po površini in zapolnijo vse dele, tudi težko dostopne kote. Izognejo pa se vsem stikom, brez katerih ne gre pri izolacijah, ki so v obliki plošč. S posebno tehniko mokrega pršenja se ta vrsta izolacije lahko nanaša tudi na stene.

Poleg tega da je izolacija reciklirani naravni material, za obdelavo katerega je potrebne malo energije, ima tudi dobre toplotnoizolativne lastnosti z 12- do 15-urnim časovnim zamikom. To pomeni, da toliko časa zadržuje toploto, preden ta lahko preide v prostor. Pozimi zadržuje toploto v prostoru, poleti pa je vanj ne prepušča.

Njena toplotna prevodnost je od 0,040 do 0,045 W/mK. Priporočajo približno 10 do 12 centimetrov debelo plast nanosa na ali v stenah in 20 do 25 centimetrov za izolacijo podstrešja, kar pomeni približno 0,45 W/m²K toplotne prehodnosti. Z vgradnjo papirnate parne ovire dobro uravnava tudi zračno vlago, saj lahko sprejema in oddaja veliko vodne pare, ne da bi izgubila toplotnoizolativne lastnosti.

Lesni kosmiči
Tako kot izolacija iz celuloze so tudi lesni kosmiči lahko v razsuti obliki, lahko pa jih s posebnimi mineralnimi vezivi oblikujejo v plošče. Način vgrajevanja lesnih kosmičev je podoben kot pri celuloznih, torej tudi s to izolacijo lahko zapolnimo najteže dostopne dele. Izognemo se nastanku zračnih žepov in režam na stikih.

Lesni kosmiči v razsuti obliki so primerni za izolacijo vseh delov hiše, vse pogosteje pa se uporabljajo za izolacijo mansardnih stanovanj, kjer priporočajo 25 centimetrov debel sloj. če želimo z njimi izolirati stene, pa je treba narediti konstrukcijo, v katero jih lahko vpihujejo. Zato so za stene, ki so lahko iz različnih materialov, primerne plošče iz lesnih vlaken, ki jih lahko tudi ometavamo. Na stenah je priporočljiva debelina 10 do 12 centimetrov.

Izolacija dobro sprejema in oddaja vlago, zato je, zagotavljajo strokovnjaki, v hišah zelo dobra mikroklima. Namesto parne zapore se vgradi parna ovira, ki omogoča prehod vodne pare. Lesni kosmiči imajo zelo veliko gostoto in toplotno prehodnost približno 0,4 W/m²K. Med dobrimi lastnostmi navajajo tudi velik časovni zamik prehoda toplote, kosmiči se ne posedajo, hkrati pa so dober zvočni izolator.

Pluta
Pridobivajo jo na plantažah plutovca na Portugalskem, Španiji in Afriki, kot toplotnoizolacijski material pa jo uporabljajo že zelo dolgo. Izdelujejo jo v obliki plošč različnih debelin, primerna je za izolacijo zunanjih in notranjih sten, lesenih konstrukcij, tal in tudi podstrešij.

Pluta je naravni material, za obdelavo katerega ni potrebne veliko energije. Zaradi vsebnosti naravnih sokov ji ni treba dodajati lepil in organskih topli. Med prednostmi strokovnjaki omenjajo še dobro toplotno in zvočno izolativnost, trdnost in obstojnost, dobro paroprepustnost, hkrati pa ne vpija kondenza. Poleg tega je po navedbah strokovnjakov odporna proti glodavcem in žuželkam.

Na zunanjih stenah se z lepljenjem vgrajujejo plošče debeline od 8 do 12 centimetrov, kar zagotavlja toplotno prehodnost od 0,38 do 0,45 W/m²K. Primerna je za oblaganje sten iz vseh gradbenih materialov razen iz lesnih špalet. Vgradnja plute je preprosta, na zid se lepi s posebnimi lepili za pluto, ko se posuši, je primerna tudi za ometavanje z notranjimi ometi ali na zunanji strani zidu z zunanjimi zaključnimi ometi.

Ovčja volna
Kot toplotni izolator se ovčja volna največkrat uporablja za izolacijo vodovodnih in drugih cevi v hišni napeljavi. V zadnjem času pa je na trgu tudi ovčja volna, ki je primerna za izolacijo podov, podstrešij in votlih, lesenih stenskih konstrukcij.

Na voljo je v štiri do devet centimetrov debelih in do šest metrov dolgih iglanih ploščah ali v razsutem stanju. Za proizvodnjo ne potrebuje dodatnih energentov, za zmanjšanje vnetljivosti in proti zajedavcem pa ji dodajajo borove soli.

Velja za dober toplotni izolator, pri debelini 10 centimetrov je njena toplotna prehodnost približno 0,4 W/m²K. Je paroprepustna, zato omogoča dobro bivalno okolje. Dobro tudi uravnava vlažnost, saj lahko sprejme in odda vlage do 30 odstotkov svoje mase, ne da bi se zelo spremenile njene toplotnoizolativne lastnosti, navajajo strokovnjaki.

Vermikulit
Manj znani toplotnoizolacijski material vermikulit je mineral, sestavljen iz več plasti, ki ga pridobivajo iz istoimenske rude. Njegova nahajališča so v Rusiji, Indiji in Južni Afriki. Obdelujejo ga s segrevanjem, natančneje ekspandiranjem, tako da se med delce ujame zrak, ki daje razmeroma dobre toplotnoizolativne lastnosti. Za to je potrebne veliko energije, saj se ruda peče na 1000 stopinjah Celzija. Izdelujejo ga v različnih granulacijah.

Material je zelo lahek in negorljiv, ima videz peska, na otip pa je topel. Primeren je za izolacijo podov, pri čemer ga mešajo s cementom in vodo, lahko pa se doda tudi pesek. Strokovnjaki pravijo, da je zaradi majhne mase zelo primeren na izdelavo tlakov tam, kjer niso mogoče večje obremenitve. Poleg tega poenostavi pripravo tal za oblaganje z zaključnimi tlakovci, saj ni potrebna druga izolacija in izdelava naklonskih estrihov. Vgrajuje se lahko neposredno na beton, ko se posuši, pa se nanj položi zaključna talna obloga.

Primeren je tudi za ometavanje notranjih in zunanjih sten, v razsuti obliki pa za izolacijo med tramovi stropnih konstrukcij ter za izolacijo ravnih betonskih streh namesto peska, saj je kar 20-krat lažji. Kljub temu da je na otip topel material, ima slabše toplotnoizolativne lastnosti kot drugi izolatorji, zato je treba nanesti dvojno debelino.

Perlit
Podoben material kot vermikulit je perlit. Tudi ta je slabši toplotni izolator, zato ga pomešajo v malto ali klasični zidarski fasadni omet za ometavanje zidov iz izolativnih opek, kot sta poroterm in goroterm. V teh opekah so že uporabljene sestavine, ki jim dajejo določene toplotnoizolativne lastnosti. Pri takšni sestavi zidu dosežemo podobne izolacijske vrednosti kot pri klasični opeki, obloženi z drugo vrsto izolacije.

Vendar kakor pravijo strokovnjaki, se mešanice s perlitom vse manj uporabljajo, saj jih izpodriva ekspandirani polistiren v obliki razsutih kroglic, ki se lahko meša v omete in prav tako na zid nanaša strojno.

Penjeno steklo
Toplotna izolacija iz penjenega stekla se pri gradnji hiš uporablja zelo redko, kljub temu da je, kakor pravijo strokovnjaki, dober toplotni izolator, paroprepusten in negorljiv.

Primerno je predvsem za izolacijo predelov, kjer vladajo posebne razmere. Priporočajo ga za izolacijo stranskih sten pri temeljih in delov pod njimi, betonskih sten kleti in ravnih streh. Odporno je namreč na zelo nizke temperature in velike obremenitve, hkrati pa je zelo lahko in odbija vodo.

Ekspandirana glina in trstika
Za izolacijo sten se uporablja kot zaključni zunanji ali notranji omet. Primerna je predvsem pri montažnih hišah z leseno konstrukcijo, saj jim glineni omet podaljšuje čas zadrževanja toplote v steni. Za montažne hiše je namreč pogosto značilno, da slabo akumulirajo toploto, kar pomeni, da se hitro ohlajajo in tudi segrevajo. Glineni ometi se prav tako uporabljajo za ometavanje betonskih sten ter opečnih zidakov.

Podlaga za glineni omet so pogosto plošče iz trstike, ki so dobro paroprepustne, obstojne in zaradi velike vsebnosti silicijeve kisline težko gorljive. Hkrati uravnavajo vlago v prostoru.
Kombinacija gline in trstike omogoča popolnoma naravno toplotno izolacijo, ki je poleg tega ekološko neoporečna, saj jim ne dodajajo nobenih okolju ali ljudem škodljivih snovi.

Katarina Nemanič

(Prispevek, objavljen v prilogi Deloindom 27.09.2006)