Nekaj nasvetov za gradnjo zidane hiše

  
Seveda je treba stene obložiti z ustrezno debelim slojem toplotne izolacije, predvsem pa je treba biti pri masivni gradnji veliko bolj pozoren na izvedbo detajlov na vseh mestih, kjer obstaja nevarnost nastanka toplotnih mostov. Zbrali smo pet nasvetov, z upoštevanjem katerih se lahko pri gradnji izognemo marsikateri težavi.

Za masivno zidano gradnjo imamo na voljo veliko materialov, od opeke do porobetona in opažnih elementov iz espandiranega polistirena, katerih sredico zalijemo z betonom. Med seboj se razlikujejo po sestavi, načinu in času zidanja, času sušenja konstrukcije in debelini toplotne izolacije, ki jo je treba vgraditi, da dosežemo želeno stopnjo energijske varčnosti hiše, od katere je odvisna tudi višina nepovratnih sredstev Eko sklada. Ne glede na to, kateri material smo izbrali, pa je po izkušnjah investitorjev pomembno izbrati izvajalca z dobrimi referencami. Tako kot pri montažni gradnji tudi v tem primeru velja, da se z izvedbo na ključ izognemo zapletom, ki lahko nastanejo bodisi zaradi površnosti bodisi zaradi neznanja različnih izvajalcev. Dejstvo je namreč, da je pri masivni gradnji veliko več možnosti za napake kot pri montažni, pri kateri glavnino dela, skupaj z izvedbo vseh detajlov, opravijo v računalniško vodeni proizvodnji.

Gradnja hiše je finančno zahteven projekt, a nižanje stroškov na račun kakovosti vgrajenih materialov se prej ali slej maščuje. To pa še ne pomeni, da gradnje ni mogoče poceniti. Kar precej bomo prihranili, če bomo (pre)veliko parcelo, na kateri nameravamo graditi, razdelili na dva manjša dela. Za 120 kvadratnih metrov veliko hišo, na primer, zadostuje 400 kvadratnih metrov velika parcela. S prepolovitvijo parcele se prepolovi tudi znesek na položnici za plačilo komunalnega prispevka.

Pasovni temelji, po možnosti neizolirani, so preteklost, saj so povezani s toplotnimi mostovi, ki jih energijsko varčna gradnja ne dopušča. Poleg tega je pasovne temelje zelo težko kakovostno toplotno izolirati. Zdaj je standardna rešitev temeljna plošča, izvedena na ustrezno debelem sloju toplotne izolacije, nato pa toplotno izolirana še z zgornje strani. Pri pasivni hiši je toplotna izolacija temeljne plošče s spodnje in zgornje strani nujna, pri nizkoenergijski se veliko investitorjev zaradi nižjih stroškov odloči le za toplotno izolacijo na zgornji strani temeljne plošče, a vgradijo debelejši sloj. Od tod naprej lahko gradnja do določene točke poteka v lastni režiji. Zidanje s sodobnimi materiali je namreč, tako zagotavljajo ponudniki, razmeroma preprosto, zato svojim strankam, torej investitorjem, ponujajo izobraževanje o uporabi materialov oziroma pomoč strokovnjaka, ki nadzira in svetuje pri zidanju, to pa je že nekaj, kar se splača izkoristiti. Zavedajo se, da bodo le pravilno poučeni uporabniki lahko izkoristili vse prednosti sodobne, varčne in do okolja prijazne gradnje.

Ponudniki gradbenih materialov so z dodatnimi elementi poskrbeli, da je masivna gradnja preprostejša. V ponudbi imajo vogalnike za izvedbo vertikalnih vezi, vogalnike, ki zmanjšujejo ali izničijo toplotni most v območju vertikalne vezi, sistemske preklade s toplotno izolirano omarico za zunanje žaluzije, stropni sistem in polmontažne preklade ter izolacijske elemente za izolacijo horizontalnih vezi. Za balkone in druge betonske elemente, ki štrlijo iz konstrukcije in na mestu katerih nastajajo toplotni mostovi, pa ponujajo tri rešitve. Najboljša je montažni balkon, ki na nobenem mestu ne prebada zunanjega toplotnega ovoja hiše, saj je njegova konstrukcija na zid naslonjena s posebnimi vmesniki. Če je balkon podaljšek armiranobetonske med­etažne plošče, ga je treba z vseh strani obdati z zadostno debelino toplotne izolacije in vzeti v zakup, da bo zaradi tega večjih mer. Tretja rešitev so tako imenovane termokošare, ki prekinejo vse linijske toplotne mostove. Gre za inovativen in certificiran izolacijski element, ki ga je mogoče uporabiti pri balkonskih ploščah, ložah, hodniških ploščah in podstrehah.

Če lahko zidove iz opeke ali drugega materiala zidamo sami, to nikakor ne velja za dela, s katerimi je treba zagotoviti zrakotesnost, ki jo je sicer pri zidani hiši veliko teže doseči kot pri montažni. V praksi se je pokazalo, da so najbolj problematični nekakovostno izvedeni ometi (slabo ometani spoji ob inštalacijah in na mestu vgradnje okenskih polic ...), vgradnja stavbnega pohištva (vgradnja s tesnjenjem v treh ravninah je pri pasivni hiši zapovedana), nekaterim izvajalcem še vedno povzroča težave natančna izvedba prehodov vseh inštalacij skozi toplotnoizolativni ovoj, tesnjenje stropa v mansardi in tudi neustrezna kakovost vgrajenih materialov. Strokovnjaki svetujejo, da se test zrakotesnosti izvede, še preden so končana vsa notranja dela, kot so tlaki in zaključne obloge. Če je na spojih potrebno dodatno tesnjenje, bodo stroški v tej fazi veliko nižji, kot če bi morali odstranjevati že izvedene zaključne obloge in tlake.
 
Nadvse priporočljivo je, da je investitor dobro poučen o zakonitostih energijsko varčne gradnje, saj bo le tako lahko pravilno pojasnil izvajalcem, kaj od njih pričakuje, in jih nadzoroval. Če sam nima ustreznega znanja, pa naj poišče nekoga, ki ima izkušnje z gradnjo energijsko varčnih hiš in bo namesto njega poskrbel za vodenje in koordinacijo vseh z gradnjo povezanih del, svetujejo strokovnjaki.
 
Ne tako redke so napake pri gradnji zidov v mansardi in izvedbi njihovih zaključkov z zidnimi vezmi, na primer do vrha špirovcev pozidan zid v konici ali previsoke zidane predelne stene. Posledice takšnega neznanja izvajalca bo občutil stanovalec: zaradi toplotnega mostu na teh mestih se bo v bivalnih prostorih pod streho prej ali slej pojavila plesen, nemajhne bodo tudi toplotne izgube. Toplotna izolacija se mora namreč spojiti s toplotno izolacijo fasade nad zunanjim zidom na vseh štirih straneh. Do vrha špirovcev pozidan zid v špici tega ne omogoča, moral bi biti vsaj štirideset centimetrov nižji, kar velja tudi za vse zidane predelne stene.
 
vir: deloindom