Izbiro kritine narekuje naklon strehe

  
Ponudba strešnikov oziroma kritin iz različnih materialov je velika, a to investitorjem ravno ne olajša odločitve.
  
Strešna kritina naj bi več desetletij dobro prenašala različne vremenske razmere in hišo varovala pred dežjem, soncem, snegom, točo in sunki vetra, ne da bi se ji spremenile tehnične lastnosti ali videz. Na splošno velja, da lahko manj strme strehe na območjih z manj padavin prekrijemo s kritino večjih mer, saj deluje nanje precej manjša sila vetra kot na strme, zato je manjša tudi nevarnost, da bi se veter uprl v večje strešnike ali plošče ter jih dvignil. Za strehe z večjim naklonom, primerne za območja z obilnejšimi padavinami, pa izberemo manjše strešnike. Prve lahko prekrivamo z lažjo kritino, medtem ko je za večje naklone boljša izbira težja kritina. A to so le splošne smernice, ki naj bi jih upoštevali pri izbiri. Za lažjo odločitev je dobro poznati tudi glavne značilnosti posameznih vrst kritine.
 
Opečna kritina
 
V našem okolju srečujemo tako položne kot zelo strme, večinoma dvokapne strehe, na njih pa prevladuje opečna kritina. Na Primorskem, za katero je značilen majhen naklon streh, so najpogostejša izbira korci, drugod, kjer so strehe bolj strme, pa bob­rovci in zarezniki. Glina, ki se uporablja za izdelavo opečne kritine, naj bi bila čim bolj čista, brez primesi. Takšna zagotavlja odpornost kritine proti ultravijoličnim žarkom, kislinam, mehansko vzdržljivost in negorljivost. Odpornost in neprepustnost za vodo se doseže z obdelavo površine z engobami ali glazurami, ki jih na posušen strešnik nanesejo pred žganjem. 

Z bobrovcem, ki je najbolj razširjena opečna kritina v Sloveniji, prekrivamo strehe z naklonom od 35 do 40 stopinj. Primeren je tudi za večji naklon, do največ 60 stopinj, a ga je treba v tem primeru polagati drugače – z dvojnim prekrivanjem. To pomeni, da so strešniki druge vrste podloženi s strešniki prve vrste in delno prekriti s strešniki naslednje vrste.
 
Primorski korec zelo dobro prenaša vroča poletja, sezonske padavine in močno burjo, značilne za te kraje. Primeren je za strehe z naklonom od 25 do 30 stopinj. Pri manjšem naklonu ga polagajo v malto, pri večjem pa ga pritrdijo na letve s kljukami in vijaki. Zelo pogosta je kombinacija korcev z drugimi opečnimi strešniki, kar ne vpliva na samo podobo strehe, a izboljša njeno stabilnost in pohodnost.
 
Strešnik, ki ga na strešno podlago pritrdimo tako kot korce, se uporablja kot spodnji (konkavno položen) element, za zgornji element pa izberemo eno izmed številnih različic korca. Najbolj razširjen je korec s črtami, ki nekoliko razdelijo ovalne površine in poudarijo vzdolžne linije strehe ter oblikujejo značilni relief strehe. Pri konkavno položenih korcih črte pripomorejo k stabilnejši legi predvsem na oletvanih strehah.
 
Kovinska kritina
 
V zadnjih letih se vedno bolj uveljavlja kritina iz različnih kovin, s katero lahko prekrivamo tako najbolj strme strehe (z naklonom 90 stopinj) kot najbolj položne, z naklonom le osem stopinj. Majhna teža, zaradi katere jo lahko pri obnovi položimo kar na staro kritino, obstoječega ostrešja pa ni treba dodatno ojačiti, ni njena edina prednost. Zelo dobro prenaša vremenske vplive, ima dolgo življenjsko dobo, prednost je tudi visoka odpornost proti ognju, poleg tega ne vpija vlage. Vodne kapljice ostanejo na površini, zato je treba poskrbeti, da se pod kritino ne začne nabirati kondenz. Tako kot pri drugih vrstah kritine torej tudi za kovinsko velja, da je treba pod njo narediti prezračevalni kanal.
 
Kovinska kritina je na voljo v različnih oblikah, od valovitih plošč do klasičnih strešnikov … Proizvajalci ji posamezne lastnosti izboljšujejo na različne načine. Obdelava površine s posebno tehnologijo nanosa barve, na primer, zagotavlja večjo odpornost proti vremenskim vplivom, lomu in koroziji. Na kovinsko kritino nanesejo lak v dveh slojih s posebnim postopkom, ki obsega več stopenj, lak pa utrdijo v peči pri visoki temperaturi. Sloj laka je prožen in omogoča lažje obdelovanje kritine, odporen je proti nihanjem temperature, ne vsebuje težkih kovin, površina pa je odpornejša tudi proti vplivom ultravijoličnih žarkov.
 
Neporoznost, globinsko zaščito in prožnost kritine dosežejo z večkratno prašno zaščito zaključnega sloja, boljšo tesnost valovite kritine naj bi zagotavljal višji val. Večina kovinskih kritin ima na spodnji strani izolacijski sloj, ki je dodatno prekrit s plastjo pločevine, na trgu pa so tudi tako imenovani dvojni strešniki z vmesnim zvočnoizolacijskim slojem. Nekateri strešniki imajo vodoodporno površino iz silikona in teflona, ki po zatrjevanju proizvajalca preprečuje zadrževanje umazanije na strehi ter rast alg in mahu.
 
Betonska kritina
 
Betonska kritina se po teži lahko primerja z opečno, poleg tega je primerna za strehe podobnih naklonov. Optimalni naklon strehe za betonsko kritino je med 20 in 45 stopinjami. Najmanjši, ki še dopušča uporabo betonske kritine, je 17 stopinj, največji pa 67 stopinj. Pri polaganju na strme strehe je treba pritrditi vsak strešnik posebej.
 
Skupna značilnost betonskih strešnikov je, da vpijajo zelo malo vode, zato je možnost poškodb zaradi vlage ali zmrzali zelo majhna, to pa jim zagotavlja dolgo življenjsko dobo. Pesku, cementu in vodi, ki so osnovni materiali za izdelavo betonskih strešnikov, so dodani različni barvni pigmenti. Če bi obarvali le površino strešnika, bi se barva zaradi vremenskih vplivov prej ali slej začela luščiti. Ker je obarvana celotna betonska masa, te nevarnosti ni.
 
Najpogosteje se uporabljata dve vrsti betonskih strešnikov: betonski zareznik in betonski bobrovec. S prvim lahko prekrivamo strehe z naklonom med 22 in 45 stopinjami, drugi je manjših mer in primeren predvsem za bolj razgibane strehe.
 
Vlaknocementna kritina
 
Vlaknocementne plošče so ena izmed najlažjih strešnih kritin iz naravnih mate­­­­ri­­alov. Na voljo so ravne in valovite. Prve so primerne za strehe z naklonom od 15 stopinj naprej, tudi za razgibane strehe, saj omogočajo izvedbo vseh detajlov. Polagajo se lahko na dva načina: z enojnim pokrivanjem, ki je bolj racionalno, ali z dvojnim pokrivanjem, ki je najbolj zanesljivo. Valovite vlaknocementne plošče so primerne za strehe z naklonom od 7 stopinj naprej, tako za sanacije kot novogradnje. Obarvana je lahko njihova celotna masa ali zgolj površina, na voljo so tudi nebarvane plošče.
 
Med prednostmi vlaknocementnih kritin, ki spadajo med lahke kritine, velja omeniti, da so negorljive, korozijsko odporne, odporne proti vremenskim razmeram, odlikuje jih visoka trdnost. Majhna teža plošč omogoča gospodarno izvedbo nosilne konstrukcije, preprosto rokovanje, obdelavo in montažo.
 
Bitumenska kritina
 
Za vse naklone – od 11 do 90 stopinj – in strehe različnih oblik, tudi najbolj razgibanih, je primerna kritina iz bitumenske lepenke, ki jo je mogoče zaradi sestave in oblike preprosto prilagajati različnim površinam. Spada med lahke kritine, njeni prednosti sta dobra odpornost proti vremenskim vplivom in ognju ter dimenzijska stabilnost, dobro prenaša velike mehanske obremenitve in tudi nihanja temperature, po zatrjevanju proizvajalcev ne gnije in ne trohni, tudi dodatnega vzdrževanja ne potrebuje. Polagamo jo na lesen opaž, vezano ali iverno ploščo in lahki cement. Na voljo je v različnih oblikah, tudi v obliki valovitih plošč, ki jih lahko uporabimo kot sekundarno kritino.
 
Solarni strešniki
 
Nekateri proizvajalci ponujajo tudi solarne strešnike, ki so namenjeni sprejemanju in pretvorbi sončne energije v toploto. Solarni strešnik je iz prosojne umetne mase izdelan votel strešni element. V njem kroži tekočina, ki jo neposredno ogreva sonce. Tekočina je obarvana in vsebuje sredstvo proti zmrzovanju. Z njimi lahko ogrevamo sanitarno vodo, deloma celo prostore in bazensko vodo.
 
Strešniki, ki prispevajo k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida v ozračje, so primerni za večino streh, majhno število sestavnih delov pa zagotavlja preprosto montažo. Polagajo se tako kot klasični strešniki in se z vijaki pritrdijo na strešno konstrukcijo (uporaba podporne kovinske konstrukcije ni potrebna). Njihovo obliko je mogoče prilagoditi kateri koli obliki klasičnih streš­nikov, s čimer je rešena sama izvedba vgradnje v obstoječo streho. Strešniki se spajajo s sestavljanjem, medsebojno pa so tesnjeni s prilagojenimi spoji, ki so že del strešnika. Morebitna menjava je preprosta. Sistem sicer deluje po principu kroženja vode z uporabo obtočne črpalke s toplotnim izmenjevalnikom v toplotnem zbiralniku.