Estrih in talno ogrevanje

     
Podlago za estrih je potrebno primerno pripraviti, prav tako morajo biti ometane tudi stene. Temperatura podlage in prostora mora pri vgradnji znašati vsaj + 5 °C. Ko so ta pripravljalna dela opravljena, se lahko prične izdelava estriha.
   
Pri estrihih za bivalne prostore gre za enoslojne cementne estrihe, ki predstavljajo del talne konstrukcije. Imajo le funkcijo porazdelitve bremena in nimajo nikakršne statične funkcije.Ponavadi se izdelujejo estrihi razreda trdnosti E 225 z nazivno debelino 5 cm za normalni estrih in 7 cm za razlivajoč estrih. Vedno več se pa tudi uporabljajo anhidridni in cementni estrihi za ploščice.
  
Pripravljalna in zaključna dela – cementni estrih
  
Med pripravljalna in zaključna dela prištevamo storitve, ki so poravnane z dogovorjeno ceno:

• popise del v lastni režiji,
• kontrola obstoječih vodoravnih razpok,
• razpoložljivost zaščitnih in varnostnih ukrepov (vgradnja opaža in opozorilnega traku),
• glede na razpoložljive priključke dostava vode, pline, el. energije, itd.
• razpoložljivost vseh za dela potrebnih orodij in malih naprav,
• prevoz in razkladanje vseh potrebnih materialov
• zavarovanje, zaščita in obdelava estriha v obdobju prvih 7 dni,
• odstranitev in prevoz lastnega odpadnega gradbenega materiala,
• izdelava vzorcev, če je potrebno,
• označitev opozorila za sveže izdelani estrih,
• zapolnitev vseh delovnih fug in rež.
  

    
Suhi estrih pri talnem ogrevanju
  
Pogojev za izvedbo talnega ogrevanja pri masivno grajenih objektih je veliko. Problemi se pojavijo pri montažnih oziroma objektihi iz lesene konstrukcije. Pri objektih kjer so lesene konstrukcije statika ne dovoljuje velikih talnih obremenitev. Zato se proizvajalci opreme za talna ogrevanja že več kot 20 let trudijo izdelati za te vrste gradnje ogrevalni sistem s čim lažjo talno obremenitvijo. Eden izmed takšnih sistemov je tako imenovani suhi estrih. Način izvedbe sistema s suhim estrihom je izredno primeren za rekonstrukcije starih gradenj, za modernizacijo obstoječih zgradb oziroma v novo gradnji. Sistem suhi estrih se ponaša z izredno majhno vgradno višino – samo 50 do 70 mm, zanemarljivo lastno težo, hitrim reakcijskim časom, nizko delovno temperaturo do 27 °C ter možnostjo takojšne vselitve v prostor.
   
Pri vgradnji talnega ogrevanja po sistemu suhi estrih se je potrebno strogo držati navodil, ki jih zahteva proizvajalec določene opreme. Drugo pravilo, ki je prav tako pomembno je, v katerem nadstropju se bo talno ogrevanje izvajalo, saj moramo temu primerno prilagoditi debelino toplotne izolacije.
   
Upoštevati je potrebno: 
Pritličje:
Izvedba talnega ogrevanja v pritličju, ki ni podkleteno je potrebno najprej izvesti hidro izolacijsko zaporo ter izvesti ravno in suho nosilno podlago. Nato pričnemo z nameščanjem odgovarjajoče toplotno / zvočne izolacije minimalne debeline do 70 mm. Preden položimo tovarniško pred izdelane plošče debeline 50 mm iz stiropora, moramo predhodno dodatno še položiti 20 mm debele toplotno izolativne plošče. Ob robovih izolacijo zaključimo z robnim trakom debeline 10 mm. V tovarniško predizdelane plošče iz stiropora debeline 50 mm vstavimo v vrezane utore Al-u lamele za boljši in enakomernejši prenos toplote. Po končanem polaganju toplotne izolacije sledi montaža ogrevalnih cevi. Cevi polagamo v izdelane utore, ki jih nato po končanem tlačnem poizkusu prekrijemo z dvema slojema mavčno kartonskih plošč debeline 2 x 10 mm ali 2 x 12,5 mm narejenih za suhi estrih. Plošče pokrivamo tako, da se stiki plošč ne prekrivajo. Stike s posebnim lepilom sproti lepimo. Nato še izvedemo vrhnji sloj z različnimi talnimi oblogami kot so: linolej, tapison, laminati ali lepljeni parket, keramične ploščice itd…

Nadstropje:
V nadstropju je potek del podoben kot v nepodkletenem pritličju, le da tudi tukaj namestimo visoko kvalitetno toplotno in proti zvočno izolacijo izdelano iz EPS materiala debeline 50 mm z že vrezanimi utori za namestitev cevi. Dodatna izolacija tukaj ni potrebna.

Izredno pomembna je izbira talnih oblog. Pred izbiro je pomembno vedeti nekaj o lastnostih in toplotnih prevodnostih posameznih oblog, načinu polaganja in izbiri primernih lepil. Izmikati pa se moramo debelim lesenim oblogam npr. klasičen parket debeline od 16 do 22 mm, saj spada les med boljše toplotne izolatorje. Primerni je le parket in druge lesne obloge debeline od 8 do 12 mm.

Vpliv talnih oblog na površinsko temperaturo tal je različen. Vrsta talne obloge mora biti določena že pri načrtovanju talnega ogrevanja, predvsem pa mora biti poznana njena toplotna upornost.
  
vir: erevija.com