Hišna kanalizacija

Vertikalnih vodov naj bo čim manj. Zato pri enodružinski hiši, če je seveda možno, postavimo kopalnico pod kopalnico in kuhinjo pod kuhinjo. Razpored teh dveh prostorov je namreč zelo pomemben za učinkovito izvedbo kanalizacije.
Med vertikalno kanalizacijo zunaj objekta lahko štejemo tudi žlebove, ki odvajajo meteorno vod s strehe v ponikovalnico.

  

Pri načrtovanju hišne kanalizacije bodimo pozorni na čim krajše zbiralne vode in priključke, ki vodijo od sanitarne opreme do vertikalnega voda, ti pa v osnovni vod zunaj objekta do javnega kanala. S tem se izognemo morebitnemu zastajanju odplak v ceveh. Ob tem upoštevajmo tudi predpisane minimalne naklone in dimenzije. Da preprečimo prehod smradu, ki se sprošča pri razkrajanju in razpadu odplak, mora biti vsak odtok opremljen s smradno zaporo (nameščena je neposredno za sanitarno opremo ali pa jo ta že vsebuje, recimo straniščna školjka), t.i. sifonom.

    

Priključek hišne kanalizacije na javni kanal izvedemo s cevmi F 200 mm (najmanjši dovoljeni premer znaša F 150 mm) z vsaj 2 % padca. Priključimo ga pod kotom 45 ° v smeri toka vode v kanalu. Pri klasični izvedbi se je hišni priključek izvedel v zgornji polovici kanalske cevi. Sedaj pa najpogosteje uporabljamo fazonske priključne kose, s katerimi se priključujemo v višini osi kanala. Revizijski jašek ali čistilni pokrov moramo vgraditi na vseh spremembah smeri ali padca hišnega voda. Slepih jaškov ne delamo več.

Priključitev hišne kanalizacije na javno je dovoljena samo s soglasjem komunalnega podjetja. Prošnji za soglasje je potrebno dodati ustrezno projektno dokumentacijo.
V projektni dokumentaciji so razvidni poleg situacije objekta in količine odpadnih voda, še profili kanalov in padci, razdalje med jaški. V projektni dokumentaciji morajo biti vključeni tudi vsi detajli priključitve na javno kanalizacijo.

Kanalske vode hišne kanalizacije moramo položiti dovolj globoko, da jih zaščitimo pred zmrzovanjem in dinamično in statično obtežbo. Izkope moramo narediti v predvidenem padcu (večji od 2 odstotkov) in dno jarka izravnati. V primeru, da teren ni dovolj čvrst, je potrebno nasuti pesek ali gramoz. Celotno kanalsko omrežje naj bo iz kakovostnih cevi. Stike med cevmi je potrebno zatesniti.

Preden padavinska voda odteče v kanalizacijo, mora iti skozi peskolov. Ponavadi je peskolov postavljen na mestu, kjer se kanalizacija lomi iz vertikalnega v vodoravni položaj..Odtoke je potrebno zavarovati pred zmrzovanjem. Priključki na glavni navpični vod oklepajo 60 °. Revizijski element vgradimo, če se navpična smer lomi za več kot 30 °.