Gradbeništvo v Sloveniji: pregled dogajanja v maju 2026

  

Slovensko gradbeništvo je konec maja 2026 pokazalo precej jasno sliko: dejavnost ostaja živahna, vendar jo vse bolj oblikujejo višji stroški, pomanjkanje kadrov, okoljske zahteve in previdnejši stanovanjski investicijski tokovi. Med 22. in 29. majem so izstopali predvsem podatki o rasti cen gradbenih storitev, aprilska statistika gradbenih dovoljenj, novi javni razpisi ter poudarek na trajnostni in krožni gradnji.

Najpomembnejša novica za investitorje, izvajalce in naročnike je nadaljnja rast cen v gradbeništvu. Po podatkih Statističnega urada RS so bile gradbene storitve v prvem četrtletju 2026 v povprečju za 3,8 odstotka dražje kot v zadnjem četrtletju 2025. Na letni ravni so se cene zvišale za 8,3 odstotka.

Najbolj so se podražile storitve pri gradnji stavb, in sicer za 11,1 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Pri gradnji inženirskih objektov je bila rast 5,8-odstotna, pri specializiranih gradbenih delih pa 7,7-odstotna. Posebej izstopajo inštalacijska dela v gradnjah, kjer je bila letna rast cen 10,5-odstotna.

Za trg to pomeni, da morajo investitorji pri pripravi finančnih konstrukcij računati z višjimi stroški izvedbe. Izvajalci pa bodo morali pri ponudbah še bolj paziti na indeksacijske klavzule, roke dobav, podizvajalske cene in razpoložljivost ekip.

Aprila 2026 je bilo v Sloveniji izdanih 468 gradbenih dovoljenj za stavbe, kar je 15 odstotkov več kot marca. Na prvi pogled je to pozitiven signal, vendar podrobnejši podatki kažejo bolj zadržano sliko.

Skupna površina stavb, načrtovanih z aprilskimi dovoljenji, je bila za 19 odstotkov manjša kot mesec prej. Z dovoljenji je bila predvidena gradnja 300 stanovanj, kar je 22 odstotkov manj kot marca.

Največ načrtovanih stanovanj je bilo v podravski statistični regiji, in sicer 61 oziroma petina vseh. Sledila je osrednjeslovenska regija s 46 stanovanji, nato pomurska in jugovzhodna Slovenija, kjer je bilo v vsaki načrtovanih po 37 stanovanj.

To kaže, da večje število dovoljenj še ne pomeni nujno večje stanovanjske ponudbe. Trg se lahko premika proti manjšim projektom, razpršenim investicijam ali projektom z manjšo skupno površino.

Na portalu e-JN je bilo konec maja objavljenih več gradbeno povezanih javnih naročil. Med vidnejšimi so bila naročila za ureditev krožnega križišča Ig-vzhod, sanacije plazov v občini Oplotnica, gradnjo parkirišča v Kranjski Gori, gradnjo parkirišč in intervencijskih površin v skladišču Brežice ter sanacijo drsnih vozišč državnih cest.

Slika javnih naročil kaže, da javni sektor še naprej ustvarja povpraševanje po gradbenih, sanacijskih, infrastrukturnih in vzdrževalnih delih. Ne gre nujno za en velik investicijski val, temveč za razpršeno aktivnost po občinah, državni infrastrukturi, sanacijah in javnih objektih.

Za gradbena podjetja to pomeni priložnosti predvsem tam, kjer imajo ustrezne reference, kapacitete za hitro pripravo ponudb in sposobnost obvladovanja stroškov pri manjših ali srednje velikih projektih.

V ospredje prihajajo tudi zelena javna naročila, krožno gospodarstvo in bolj odgovorno ravnanje s prostorom. Gospodarska zbornica Slovenije je med 25. in 27. majem izvedla izobraževanje o tem, kako lahko gradbeni sektor učinkovito preide v krožno gospodarstvo in pri tem ostane konkurenčen.

Tema ni več zgolj okoljska, ampak tudi poslovna. Gradbeništvo je eden največjih porabnikov surovin, gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja pa predstavljajo pomemben vir materialov, ki bi jih bilo mogoče bolje ponovno uporabiti.

Vzporedno država spodbuja tudi zeleno javno naročanje in uporabo lesa pri gradnji javnih objektov. Uredba o zelenem javnem naročanju določa zahteve glede deleža lesa v javnih stavbah, zato bodo pri javnih projektih vedno pomembnejši dokazila, reference, izbira materialov in sposobnost ponudnikov, da okoljske zahteve vključijo že v projektiranje.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je 22. maja poročalo o strokovnem srečanju glede Direktive EU o monitoringu in odpornosti tal. Za gradbeni sektor je pomembno predvsem sporočilo, da se bo v prihodnje večji poudarek namenjal varovanju tal, omejevanju širjenja pozidave in ponovni uporabi že pozidanih ali razvrednotenih območij.

Med ključnimi poudarki so bili prenova obstoječih pozidanih območij, aktivacija razvrednotenih zemljišč, ponovna raba obstoječega stavbnega fonda ter usmerjanje razvoja v notranji razvoj naselij. Cilj neto ničelne rasti pozidanih zemljišč do leta 2050 bo postopoma vse bolj vplival na občinske prostorske načrte, umeščanje projektov in pripravo investicij.

Za investitorje to pomeni, da bo pravočasna prostorska preveritev lokacije vse pomembnejša. Za projektante in izvajalce pa se odpira več priložnosti pri prenovah, sanacijah, zgoščevanju naselij in obnovi degradiranih območij.

V istem obdobju so bili aktualni tudi projekti s področja voda in poplavne varnosti. Med njimi je bila predstavitev nadaljnjih korakov pri gradnji suhega zadrževalnika na Tunjščici v občini Komenda ter javni razpis za podelitev koncesij za odvzem naplavin na delih Save, Save Dolinke, Soče in Drave s pritoki.

Po poplavah in vse pogostejših vremenskih ekstremih ostajajo vodnogospodarski, protipoplavni in sanacijski projekti pomemben del gradbenega povpraševanja v Sloveniji. To velja za projektiranje, zemeljska dela, utrjevanje brežin, gradnjo zadrževalnikov, sanacije plazov in vzdrževanje vodne infrastrukture.

Konec maja 2026 slovensko gradbeništvo kaže tri glavne trende.

Prvič, stroški ostajajo visoki. Rast cen gradbenih storitev pomeni, da morajo biti investicijske ocene redno posodobljene. Projekti, pripravljeni na zastarelih kalkulacijah, lahko hitro postanejo finančno napeti.

Drugič, povpraševanje je še vedno prisotno, vendar ni enakomerno. Javni razpisi, sanacije, infrastruktura in vzdrževalna dela ponujajo priložnosti, medtem ko podatki o načrtovanih stanovanjih kažejo previdnejšo dinamiko stanovanjske gradnje.

Tretjič, trajnostne, prostorske in okoljske zahteve postajajo del osnovnega poslovanja. Gradbena podjetja, ki bodo znala dokazovati krožnost, učinkovito rabo materialov, reference pri zelenih naročilih in sposobnost dela na zahtevnih lokacijah, bodo v prednosti.