Stari most, Maribor

Zgodovina in življenje mariborskega Starega mostu
Stari most, Maribor
  
Leta 2013 je mariborski Stari most praznoval 100 let obstoja. Stari most velja za enega od najprepoznavnejših objektov v mestu, vse od njegove svečane predaje v uporabo v poletnih mesecih leta 1913 za vitalno povezovanje življenja mesta Maribora na obeh bregovih reke Drave: »… Ob krasnem vremenu se je izvršila v soboto (23. avgusta) slovesna otvoritev novega državnega mostu v Mariboru. Že od ranega jutra je bilo po mestnih ulicah živahno vrvenje. Na tisoče ljudstva iz Maribora in bližnje in daljne okolice je bilo na nogah, da prisostvujejo slavnostni otvoritvi …« Straža, 27. avgust 1913, str. 2

Življenje mostu 
Današnji mariborski Stari most, zgrajen med leti 1909 in 1912, je bil eden lepših mostov v Avstro-Ogrski in je bil zasnovan zaradi potreb in razvoja mesta. Od svečane otvoritve leta 1913 je most spremenil kar nekaj poimenovanj: »Franca Jožefa most« / Dravski most / Državni most / Glavni most, danes pa ga imenujemo kar Stari most. Z desetletji uporabe je most prerasel v simbol Maribora in je danes njegov zaščitni znak.
 
Če se na most ne ozremo izključno kot na arhitekturni projekt ali prometno vez dveh bregov in predstavlja življenje mesta samega, ga najbolj neposredno opišejo aktualni članki, objavljani v dnevnem časopisju. Časopisi so brez dvoma bili in so najbolj avtentični spremljevalci mestne in mostne vsakodnevnosti. Dnevne vesti o dogajanju na mostu samem so na nek način mestni vsakdanjik, hkrati pa prepoznavni gradnik zgodovine.
 
Most je skozi čas nenehoma pripadal mestu in sooblikoval življenje meščanov in prišlekov, tako kot prometna žila za konjske vprege, kolesarje, avtomobiliste in seveda pešce. Čezenj  se desetletja pretaka življenje tistih, ki ga vsakodnevno prečkajo in na njem se je prenekatero življenje tudi končalo s skokom v globino. S takim pogledom pridobi most človeško in ne le urbano dimenzijo in  nudi dokumentarni pogled na stoletje mestnega življenja, vse od tiste avgustovske sobote:
 
V Nedelu so ob 100. obletnici odprtja mosti zapisali:
Na prehodu devetnajstega v dvajseto stoletje se je začela opuščati kamnita gradnja mostov in je bila za določene obdobje zlasti po kovinskem Eifflovem stolpu iz leta 1889 v Parizu popularna kovinska konstrukcija. Lahko bi zaneseno morda rekli, da v Mariboru leži pred Dravo neke vrste vodoravni Eifflov stolp. In mariborski Stari most (Franc Jožefov, Državni, Glavni most …) je eden prvih večjih kovinskih mostov, ne glede na mariborski kovinski železniški most, ki pa je bil najprej lesen. Zato je posebej omenjana inovativna kovinska konstrukcija v leksikonih, toda tudi ti podatki in splošno mnenje so krivični mogočnim kamnitim obokom iz josipdolskega pohorskega granita, ki se bočijo na brežinah na obeh straneh. Sto metrov konstrukcije slikovito stoji le nad samo vodo.

Pred tem pa je sedemsto let vodil prek Drave legendarni in zdaj seveda porušeni leseni most, in to le nekaj deset metrov zahodneje od »novega starega mostu« in le meter nad gladino Drave. Tisti je pravzaprav »naredil« srednjeveški Maribor z Lentom, gostilnami, obrtmi, usnjarno, splavi in splavarji, židovskim naseljem, dominikanskim samostanom, staro trto in je bil priča zgodovini Maribora in dogajanju z Židi, protestanti na Betnavi, kugi, požarom in obrambam pred Ogri, Turki, Francozi … Tisti leseni most (okoli 1220–1923), ki je sedemsto let kljuboval takrat še hitri in divji Dravi, ki se ji takrat ni nič sanjalo o kasnejših hidroelektrarnah in jezovih, pa je skozi vzdržal vse povodnji, Turke, splave in hude čase vojsk, kuge, požarov itd. Po strmi Dravski ulici na levem bregu in serpentinah na desnem pa so preklinjali furmani, ki so vozili z Dunaja v Trst in tarnali, kdaj bo »Dunaj« zgradil novi most.

Začeli so ga graditi leta 1909, gradnjo so spremljali skeptično in kritično, govorili o zapravljanju denarja, napakah itd., odprli pa so ga na veliki svečanosti 23. avgusta 1913 ob silnih polemikah in prepirih, kdo bo pozdravil avstrijskega nadvojvodo Friderika in v pričakovanju, da bo vsaj knezoškof Napotnik pri blagoslovu izrekel slovensko besedo. Pa je ni. Slovenske klice »živeli, živeli« so popolnoma preglasili nemški »heil, heil!« Takrat je bilo v Mariboru nekaj prek 20.000 avstrijskih Nemcev in manj kot 5000 Slovencev. Ni stal vse leto, ko se je že začela prva svetovna vojna in se je tudi na njem »zgostila« zgodovina 20. stoletja.
Več o vlogi mosta pri zgodovino mesta Maribor si preberite tukaj.
  
Je pa 2013 izdana tudi knjižica Sabine Lešnik - Stoletni mariborski Glavni most, online si jo lahko preberete tukaj.
   
 
 
Gradnja objektov Dežman d.o.o. Že od leta 1964 - z občutkom!
Gradnja objektov Lap d.o.o. Gradbeništvo, gradnja na ključ
Izdelava popisa del Dežman d.o.o. Strokovno, pregledno, realno ...
Gradnja objektov Lap d.o.o. Gradbeništvo, gradnja na ključ