Prototip vila blokov v Sloveniji iz konca 60. let. (1969-1977)
Radovljica Center. Cankarjevo naselje. V enem kompleksu so tri stanovanjske lamele (vhodi), ki so med sabo povezani in si delijo podzemno parkirno hišo z 20 parkirnimi boksi. Tudi to je primer ene prvih parkirnih hiš).
Na Gorenjskem v zelo sončnem mestu Radovljica, stojijo t.i. vila bloki. Stanovanjska soseska vila bloki, so bili tisti čas, ko so nastali, želja po bolj prestižni kolektivni zazidavi. Za to sosesko je značilna predvsem lega in njena okolica, saj je naselje postavljeno na rob rečne terase in se obrača z svojim edinstvenim pogledom na Julijske Alpe (predvsem Triglav) , Blejski grad, in Jelovico z Babjim zobom. Okolica soseske nas spomini kako pomembno je zelenje za kvalitetno bivanje. Vila bloki v Radovljici namreč stojijo v zelenem parku, polnem različnih drevesnih vrst in obilo okrasnega grmičevja, ki nam še bolj zaupa svoj čaroben ugled. Zelenice so urejene in redno košene.
Zakaj vila-bloki?
Konec 60.tih, ko je nastajala ta soseska, so bila pri nas na tržišču povprečna delavska stanovanja. V našem primeru pa gre za pokazatelja želje po boljšem oziroma bolj udobnem bivanju .V eni veji oziroma vrsti teh objektov, so trije vhodi, oziroma stanovanjske lamele, ki vodijo v polkrog. Zazidava je stopničasta, saj se nivoji etaž na začetku vzpenjajo, na koncu pa zopet spuščajo. To pa nam tvori efekt kot, da so to nekakšne gobe med grmičevjem, ki so zrasle po poletnem dežju. Najnižji nivo kapi objekta je P+2 najvišji pa P+4.
Stanovanja v teh objektih so bila namenjena prosvetnim delavcem, oziroma izobraženi populaciji in predvsem funkcionarjem mesta Radovljica. Za povprečno delavsko družino pa v tej soseski ni bilo prostora. Sam projekt prototipa vila blokov se lahko pohvali z podzemno garažo, kar je bilo tisti čas pri nas nekaj, česar še nismo poznali. Pravzaprav je bila izvedba le te cenovno prezahtevna. Tudi obris površine objekta nas zbode v oči, saj je gabarit zelo razgiban in se na sredini prelomi ter pelje v drugo smer, tako kot da bi tvoril linijo polkroga. . Še bolj edinstveni pa so inkogniti vhodi v objekt stopnišča, ki vodijo v klet, namesto v pritličje, kakor npr. vsi drugi stanovanjski bloki. Stopnišča so triramna z atrijem in nas za hip spomnijo na stopnišče ljubljanskega nebotičnika. Stopnice so na ozki betonski konstrukciji, spremlja pa jih precej plastična ograja, ki opozarja na arhitekturni detajl.
Stanovanja so prostorna in funkcionalna. Površina enosobnega stanovanja je 45m2, Trisobna od 70m2 do 80m2 ter štirisobna do 90m2. V prototipu vila blokov mi je najbolj všeč razporeditev prostorov, ki sicer ni tako neobičajna, vendar je zelo funkcionalna. Dnevni prostor in kuhinja se prelivata. Kopalnica je na koncu hodnika in tako nekako loči bivalni del od spalnega. Zaradi čudovite lege stojijo praktično na robu mesta kjer je mir in zelenje, zaradi tega pa veliko raznovrstnih ptic. Spalni del je obrnjen na zahodno stran, kjer je zaradi terase nad garažami in zelenic okrog bloka, mirno okolje. V stanovanjih je t.i. Parket ribja kost, podometna centralna inštalacija, in vsi potrebni priključki. Streha je ravna in lahko dostopna , ter služi skupni terasi.
Zaradi svoje lege pa je mesto Radovljica poznano, kot sončno mesto, saj njena lega na križišču Zgornje doline (proti Jesenicam) in Spodnje doline proti Bohinju, uživa veliko sončnih dni. Pogosto se dogaja, da ob oblačnosti, prežene veter oblake iz nad Radovljice in tako prepreči deževne nevihte, ki se potem razpršijo nad Begunjami in Dobrčo. Le oblaki nad Jelovico prinašajo dež, če seveda ne potegne veter iz Zgornje doline. Ta pogosto s svojo močjo prežene tudi te težke bohinjske oblake. Prav zato je bivanje na robu teh teras v vila blokih še posebej zanimivo in nadvse prijetno. Bližina sprehajalnih poti do Šobca in Save pa v velik užitek, ki daje občutek, da ne živimo v mestu, ampak na deželi, daleč proč od mestnega vrveža.
zapisal: Jurij Čadež, objavljeno na Arhiforumu.