Jože Plečnik (1872-1957)

Po prvem neuspešnem letniku na nižji gimnaziji je šolanje opustil. Oče ga je vzel k sebi v mizarsko delavnico. Pozneje je z deželno štipendijo nadaljeval šolanje na Državni obrtni šoli v Gradcu.
Jože Plečnik (1872-1957)
  

 Izučil se je za umetnostnega mizarja in načrtovalca pohištva. Nad arhitekturo se je navdušil, ko je na razstavi videl načrte Otta Wagnerja za berlinsko katedralo. Študiral je v Gradcu, kjer je bil učenec Leopolda Theyerja in na Dunaju, kjer je bil učenec Otta Wagnerja. Kot nagrado za izvrstno izdelano diplomsko delo je prejel Rimsko štipendijo, ki mu je omogočila nekajmesečno študijsko potovanje po Italiji in Franciji. Leta 1901 je odprl samostojen arhitekturni atelje. Od leta 1911 je bil profesor na Umetniško-obrtni šoli v Pragi, od 1921 pa na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Od leta 1938 je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Izvoljen je bil za častnega meščana mesta Ljubljana, prejel je odlikovanje Zasluge za narod, Prešernovo nagrado, promoviran pa je bil tudi za častnega doktorja Tehniške visoke šole v Ljubljani in na Dunaju. Umrl je 7. januarja 1957 na svojem domu v ljubljanskem Trnovem.
  
Plečnik je celovito in izvirno reševal urbanistične probleme ter načrtoval javne in zasebne stavbe na Dunaju (cerkev Sv. Duha, Zacherlova hiša), v Pragi (Hradčani), v Ljubljani (Tromostovje, arkade osrednje mestne tržnice, zapornice na Ljubljanici, stavba NUK, osrednje sprehajališče v Tivoliju, Čevljarski most, mestno pokopališče Žale, celostna prenova številnih ambientov) in drugod. S premišljenimi posegi v urbano tkivo Ljubljane, mostovi, uličnimi in parkovnimi potezami, je Plečnik provincialno habsburško mesto spremenil v Slovensko prestolnico. Za njegovo najpomembnejše delo v Sloveniji štejemo Narodno in univerzitetno knjižnico.Pri delu je izhajal iz globokega poznavanja različnih evropskih pa tudi neevropskih kulturnih in stavbnih tradicij. Poleg zgradb, je oblikoval tudi različne izdelke umetne obrti. Rad je uporabljal raznovrstne materiale, kar se najbolje vidi v cerkvah v Bogojini in na Barju. Številni njegovi najbolj velikopotezni načrti (stavba slovenskega parlamenta itd.) so ostali neuresničeni. Plečnikovo delo je pomembno tako na področju prostorskega načrtovanja in arhitekture, kot na pedagoškem področju.
  
Čeprav nima zaslug za ustanovitev Oddelka za arhitekturo, ki leta 1920 pričel delovati na Tehniški fakulteti, Jože Plečnik velja za duhovnega očeta arhitekturne šole v Ljubljani. Na šolo je prišel leta 1921. Po njegovih načrtih so med 1920 in 1921 zgradili skromno staro zgradbo Tehniške fakultete, kjer so se v šolali prvi v Sloveniji vzgojeni arhitekti. Tudi klasicistično zgradbo, kamor se je šola za arhitekturo preselila leta 1947 zaznamuje vhodni baldahin, ki ga ja načrtoval Plečnik. Predvsem pa je Plečnik arhitekturno šolo zaznamoval z načinom poučevanja arhitekture, kjer je apliciral učne metode svojega dunajskega profesorja Otta Wagnerja. Šolo si je zamislil kot delavnice, kolektive profesorjev in študentov, ki skupaj izkušajo celoten proces načrtovalskega dela. Sistem delavnic - seminarjev se je ohranil vse do danes. Poučevanje, ki je temeljilo na arhitekturni kompoziciji in veščem risanju, je arhitekturno šolo v Ljubljani določilo kot bolj umetniško in manj tehnično. S specifičnim načinom študija in koreninami, ki preko Plečnika segajo do njegovega učitelja Wagnerja in naprej do Semperja, je danes Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani prepoznavna kot ena pomembnih arhitekturnih šol v Srednji Evropi.
  
Po Plečniku so poimenovali največja slovenska priznanja na področju arhitekture. Od leta 1973 vsako leto Sklad Jožeta Plečnika objavi razpis za Plečnikovo nagrado in Plečnikove medalje. Podeli jih župan mesta Ljubljana konec maja. Na nekdanjem bankovcu za 500 tolarjev sta upodobljena lik Jožeta Plečnika in pročelje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Na kovancu za 0,10 € pa je upodobljena njegova Katedrala svobode (Slovenski parlament), ki pa žal ni bila nikoli zgrajena. Prva poštna znamka v samostojni Sloveniji nosi sliko parlamenta in je bila izdana 26. junija 1991, vrednost 5,00 SIT. Leta 2002 pa je izšla tudi priložnostna poštna znamka s Plečnikovim likom. Ob 50-letnici arhitektove smrti je Slovenija leto 2007 razglasila za Plečnikovo leto. V istem letu je Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji sprožila postopek za arhitektovo beatifikacijo, kar je sprožilo precej vročih polemik. Plečnik je nedvomno položil močne temelje za razvoj arhitekture v Sloveniji s svojim ambicioznim delom pri preobrazbi provincialne habsburške Ljubljane v Slovensko prestolnico in s pedagoškim delom na Fakulteti za arhitekturo. Pretirana in nekritična glorifikacija Plečnika (ter celo nedavna sprožitev postopka, da bi ga razglasili za svetnika) pa danes pogosto predstavlja tudi oviro za trezno razpravo o razvoju sodobne arhitekture v Sloveniji.
    
 
 
Strojni ometi Lap d.o.o. Na notranjih in zunajnih površinah
Gradnja objektov Dežman d.o.o. Že od leta 1964 - z občutkom!
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti
Gradnja objektov Lap d.o.o. Gradbeništvo, gradnja na ključ