Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Knjižnica je največja Plečnikova stavba v Ljubljani.
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
  
Glavno poslopje na Turjaški je bilo zgrajeno med leti 1936 in 1941. Prej je na tem mestu stala poznorenesančna Auerspergova palača, ki jo je v veliki meri uničil potres leta 1895.
 
Z načrti za knjižnico (ta bi po prvotnih načrtih sicer stala v Tivoliju) se je Plečnik začel ukvarjati že leta 1927.
Zgrajena je kot tlorisno nepravilen pravokotnik s štirimi štirinadstropnimi trakti. Zunanji fasadni plašč je zgrajen iz opeke, ki jo dopolnjujejo neenakomerni in različno obdelani kamniti kvadri in izbočena okna.  Vlada v Beogradu (pred drugo svetovno vojno) dolgo ni bila naklonjena gradnji novega objekta in knjižnica je novo stavbo dobila šele leta 1941 po množičnih študentskih demonstracijah in protestih.
 
Skozi mogočen vhodni portal z lesenimi v bron oblečenimi vratnicami se odpre pogled in dostop do reprezentančnega kamnitega stopnišča v prvo nadstropje. Tu je velika čitalnica (236 čitalniških sedežev), ki je v višino odprta skozi štiri nadstropja in osvetljena skozi steni na vzhodni in zahodni strani. Na vrhu glavnega stopnišča je dodan kip Primoža Trubarja, pionirja pisane slovenske besede. V notranjosti stavbe je vrsta klesanih arhitekturnih podrobnosti iz podpeškega apnenca, tlaki tudi iz hotaveljskega kamna.
 
Detajli opreme so iz kovine ali lesa. Stranski vhod ob Gosposki ulici krasi mogočen kip Mojzesa (delo kiparja Lojzeta Dolinarja. Portretna glava spominja na lik impresionista Riharda Jakopiča.

Kapacitete knjižnice so bile glede na površino 8.410 m2 predvidene za 240.000 enot knjižničnega gradiva. Na terasi ob knjižnici na Vegovi ulici stojijo kipi osrednjih slovenskih slavistov in univerzitetnih profesorjev: Ivana Prijatelja, Franceta Kidriča, Frana Ramovša in Rajka Nahtigala. Prvega so postavili leta 1942 in je delo Franceta Goršeta in arhitekta Jožeta Plečnika, preostali trije pa so bili postavljeni leta 1961.
 
V letih 1989 in 1999 je arhitekt Marko Mušič obnovil del notranjih prostorov v zgradbi.
 
Če želite podrobno spoznati ozadje gradnje in arhitektov pogled na vse to, vam priporočamo branje e-knjigo z naslovom Projekt Univerzitetne biblioteke Ljubljanske, katere soavtor je arhitekt Plečnik sam (e-knjiga je dosegljiva v digitalni knjižnici NUK oz. preko povezave). Vsekakor zanimivo branje!
  
vir: wikipedia & dlib.si
 
 
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti
Fasaderstvo Lap d.o.o. Kvalitetna izdelava fasad
Strojni ometi Lap d.o.o. Na notranjih in zunajnih površinah
Ureditev dvorišč Dežman d.o.o. Tlakovanje, asfaltiranje, ...