Bežigrajski stadion, Ljubljana

Je stadion, ki so ga po zasnovi Jožeta Plečnika začeli graditi 1925 za katoliško telovadno organizacijo Orel.
Bežigrajski stadion, Ljubljana

  
V dvajsetih letih prejšnjega stoletja, ko so Orli začutili potrebo po stalnem stadionu namesto tedanjih začasnih tekmovališč na travnikih z lesenimi tribunami, kjer so tekmovalci pogosto celo prespali, je bila na mestu današnjega Centralnega stadiona že izkopana jama. Zemljišče so uporabljali kot gramoznico, njeno dno pa so zravnali in za gledalce uredili brežine za veliki katoliški shod 26. avgusta 1923, združen s telovadnim nastopom orlov in orlic. Še istega leta so mojstru Plečniku naročili izdelavo načrta za stadion z areno, obdano s 400 metrov dolgo tekaško stezo, sedeži za gledalce, prostori za manjše vadbe in tako imenovana taborišča med areno in obzidjem.

Projekt za stadion je sicer zasnoval Jože Plečnik, dodelal pa njegov študent Ivan Pengov. Zadruga Stadion se je zaradi pomanjkanja denarja gradnje lotila fazno. Leta 1925 je bila na južni, severni in zahodni strani zgrajena ograja iz opeke, ki jo je Plečnik prekinil z dvojnim vencem, zid pa preluknjal z ločnimi opekami. Na vsakih pet metrov je v zidu postavljena plošča, na njej pa kocka in krogla. Poudaril je zahodno stranico, osrednji vhod pa umaknil proti areni za širino dveh stranskih vhodov. Leta 1926 je bila zgrajena še stran s stebriščem z okroglimi profiliranimi kladami ob Dunajski cesti. Denar so zbirali tudi z loterijo. Glavni med 201 dobitkom je bila celo enodružinska vila Stadion, prav tako zgrajena po Plečnikovih načrtih, ki še danes stoji v bližnji Mariborski ulici. V nadaljevanju so dokončali zahodno stranico in na južni strani postavili sedeže. Po ukinitvi vseh telovadnih društev leta 1929, so bila dela na Orlovskem stadionu prekinjena.

Za potrebe organizacije evharističnega kongresa leta 1935 so z deli na izgradnji nadaljevali. Ker so potrebovali tribuno za oltar je Plečnik na koncu arene izvedel neke vrste glorieto z rustificiranim podstavkom. Teraso je obdal z zidom in dorskimi stebri ter manjšimi stebri v zgornjem nivoju, kar je edini primer vrinjene kolonade v Plečnikovem opusu. Poznavalci Plečnika sodijo, da je bilo to delo prelomno za mojstrovo arhitekturo iz tridesetih let. Na mestu današnje ure in prikazovalnika športnih rezultatov, je manjši podstavek za križ. Po kongresu, med letoma 1939 in 1941, so postavili sedeže še na severni strani. Za kongres Kristusa kralja so zgradili dve poslopji s teraso na severni in južni strani, ki naj bi predstavljala glasbena paviljona.

Tik pred koncem druge svetovne vojne so na njem domobranci na Hitlerjev rojstni dan prisegli vodji velike Nemčije.

Po vojni so po antičnih vzorih dokončali sedeže na polkrožnih zaključkih. Precej pozneje so postavili še drugo opremo kot so plastični sedeži in reflektorji, ki so delovali do začetka leta 2008. Zadnja in trenutna lastnica, družba Bežigrajski športni park, je zaprla vrata stadiona leta 2008 in pričela z načrtovanjem rekonstrukcije in posodobitve, gradnja pa zaradi zapletov z okoljevarstvenim dovoljenjem še ni stekla.

Znana je Plečnikova izjava (sicer podana ob drugi priložnosti - Taborski dom 1924, ki ga je projektiral Ivan Vurnik): »Sokolstvo, orlovstvo, vse to je meni, se pravi mojemu srcu tuje. Manjka mi ideje, kajti to so prostori za drugačne ljudi, kakor smo mi. Se pravi za ljudi, ki so drugače konstruirani kot jaz. Jaz nisem družaben človek, družiti se že od nekdaj ne morem.«
Zato se tudi Bežigrajskega stadiona ni lotil s funkcionalističnega vidika, temveč si je skušal predstavljati mistiko in čustva, ki jih športni dogodki prebudijo v človeku, in se v iskanju pravega odgovora obrnil k stari Grčiji.
 

vir: Wikipedia & Delo(16.09.2010) & Gradimo.com

 
 
Ureditev dvorišč Dežman d.o.o. Tlakovanje, asfaltiranje, ...
Fasaderstvo Lap d.o.o. Kvalitetna izdelava fasad
Fasaderstvo Lap d.o.o. Kvalitetna izdelava fasad
Ureditev dvorišč Dežman d.o.o. Tlakovanje, asfaltiranje, ...