Peglezen v Ljubljani

Stala je na vogalu Poljanske ceste in Kapiteljske ulice, navzven pa je kazala značilno podobo začetka 19. stoletja. Potres jo je leta 1895 poškodoval do te mere, da so jo morali porušiti. 

Stari Preglezen po potresu 

 

Načrt za izgradnjo nove je po dogovoru z zakoncema Prelovšek, ki sta odkupila zemljišče, prevzel arhitekt Jože Plečnik, ki se je izdelave projekta lotil v sklopu priprav na zidavo nikoli uresničenega magistrata na Vodnikovem trgu. Ing. Matko Prelovšek je bil v tem času, pisalo se je leto 1932, direktor Mestnega gradbenega urada, s Plečnikom pa sta se poznala še iz študijskih dni na Dunaju. Trdno je zaupal v Plečnikovo poslanstvo, zato je vložil kar precej truda v prepričevanje mestnih odbornikov o nujnosti posamičnih gradenj, tudi Peglezna. Kljub nekaterim nasprotovanjem je Plečnik postal tako rekoč neimenovani mestni arhitekt, Prelovškovo odločitev za ponovno pozidavo zemljišča, kjer je že stal Peglezen, pa lahko štejemo za pogumno, saj se je gospodarska kriza v tem času skrajno zaostrovala.

Po vzoru prvih zamisli za Vzajemno zavarovalnico je Plečnik vrhnji del stavbe zrahljal z loggio, namenjeno zimskemu vrtu. Pri nadaljnjem projektiranju je arhitektu kot risar pomagal učenec Milan Černigoj, vpeljane spremembe načrta pa so šle v korist bolj ekonomične izrabe prostora.

 

Stavba je sestavljena iz stopničasto naloženih, zelo različnih nadstropij. Pročelje obrnjeno na Poljansko ulico ima različne vrste oken. Drugo nadstropje, ki je obrnjena proti Krekovem trgu, ima nekakšen zimski vrt obdan s petimi pari toskanskih stebrov, ki nosijo potlačeno čopasto streho. Loža je zaprta z velikimi kasetiranimi okni, vpetimi v betonske okvirje. Pročelje proti Kapiteljski ulici je spet drugačno, okna so razvrščena bolj razgibano. Zanimivo je tudi stopnišče v notranjosti zgradbe z diagonalno postavljenimi stopniščnimi ramami, ki se proti vrhu izmenično ožijo oziroma širijo. V pritličju so lokali, nad njimi pa stanovanja z zastekljenim ateljejem.

Pred čelno stranjo zgradbe se nahaja tudi visok leseni zastavni jambor na okroglem podstavku, ki je pobarvan v barvah trobojnice. Slednji je bil leta 1989 obnovljen.

Leta 2009 sta bila zgradba in jambor, kot Plečnikovo delo, razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

Jože Plečnik, 1943