Gaštejski klanec, Kranj, 1936 – 1938

Za Kranj je pot po Gaštejskem klancu in naprej čez Savski most dolga stoletja predstavljala glavni dostop do mesta.
Gaštejski klanec, Kranj, 1936 – 1938
  
Cesta je bila že v srednjem veku del pomembne prometne in trgovske poti proti zgornji Gorenjski. Z železniško progo se je promet še povečal in leta 1909 je bil zgrajen nov betonski most čez Savo. Na desnem bregu Save je začel nastajati center kranjske industrije. Predel pod Gaštejem je vedno bolj postajal del mesta in nujna je bila obnova ceste.

Posodobitev ceste na Gaštejskem klancu je bil zahteven gradbeni podvig, financiran s strani državnih posojil Kraljevine Jugoslavije. Med letoma 1936 in 1938 je novo traso ceste in oporni zid gradilo gradbeno podjetje kranjskega stavbenika Josipa Slavca. Na trasi gorenjske ceste je bil gradbeno najzahtevnejši del obnove cestni odsek Labore–Kranj na Gaštejskem klancu, v skupni dolžini 1300 metrov. Načrtovana je bila gradnja ceste od Labor do začetka Savskega mostu, vključno z novim nadvozom nad železniško progo. Dela so bila ocenjena na vrednost skoraj tri milijone tedanjih dinarjev. Kot najugodnejši ponudnik je bila na licitaciji avgusta 1936 za izvedbo vseh del izbrana Gradbena družba Josipa Slavca iz Kranja, ki je tedaj že imela veliko izkušenj z zahtevnimi gradnjami mostov in cest.
 
Spodnja fotografija je iz družinskega arhiva družine Slavec.
gastejski 05

Pridobivanje gradbenega dovoljenja in trasiranje ceste je potekalo poleti leta 1936. Nova trasa je bila speljana naravnost do Labor, mimo gostilne na Gašteju in višje nad staro cesto. Za prehod čez železniško progo je bil načrtovan širok nadvoz, nato se je cesta nadaljevala po nasipu do Savskega mostu. Tako je imela celotna trasa enakomeren naklon, z zmanjšanim nagibom Gaštejskega klanca.
 
Gradbeno podjetje Josipa Slavca je začelo delati jeseni 1936. V času gradnje je promet z Gašteja proti mestu še naprej tekel po stari cesti, ki se je strmo spuščala proti železniški progi. Cesto so zapirali le ob najzahtevnejših delih. Ko so spomladi 1937 teren večkrat razstreljevali, so morali gradbeniki še posebej upoštevati navodila železnic. Zaprta sta bili peš pot proti Stražišču in dostop do poti na Kalvarijo ter Šmarjetno goro. Obe poti sta bili kasneje na novo urejeni.

Najprej so zgradili nadvoz nad železniško progo. s cestiščem, širokim šest metrov. Zaradi prometne varnosti so na vsaki strani cestišča dodali še meter in pol širok pločnik, katerega gradnjo je plačala občina Kranj. Velike napore gradbenikov je zahtevala ureditev brega nad novo cesto. Novo traso so morali delavci kopati ročno. Stene navpičnega in visokega useka so bile dolgo brez podpor. Poleti leta 1937 sta se zgodila dva zemeljska podora in velika količina zemlje je zasula gradbišče. Težave je povzročala labora, ko je nestabilno vezovo konglomerata na zraku začelo popuščati.

gastejski 01
 
Zgraditi so morali dolg in visok podporni zid. Mudilo se je, zato so delavci delali tudi v slabem vremenu. Do konca leta 1937 jim je uspelo dokončati betonske zidove, ki so razdeljeni v pet odsekov, razčlenjeni z lepo oblikovanimi stebri iz klesanih kamnov in se zaključujejo z oboki. Kamnite kvadre in drug gradbeni material je Slavčevo podjetje dovažalo iz kamnoloma Kamnitnik v Škofji Loki.
 
V začetku leta 1938 so gradbeni delavci nadaljevali urejanje nasipa za cesto od železniškega nadvoza naprej proti Savskemu mostu. Spomladi so postopno začeli tlakovati cestišče z granitnimi kockami. Nad zidom so za pešpot v Stražišče zgradili stopnice.
 
Gaštejski klanec je bil takrat za Kranj in cestno povezavo Ljubljana-Podvin pomembna pridobitev ter je mestu dal novo podobo.