Slovenci se v letu 2007 spominjamo petdesete obletnice smrti enega naših največjih umetnikov, arhitekta Jožeta Plečnika. V svojem življenju je postal član dunajske secesije, dobil zlato medaljo za ureditev salona v avstrijski sekciji na svetovni razstavi v St. Louisu, postal častni član društva čeških arhitektov in član Masarykove akademije dela, bil je odlikovan z redom sv. Sava II. stopnje, postal častni meščan Ljubljane in prejel Prešernovo nagrado. Zaradi izjemne izvirnosti reševanja urbanističnih problemov, raznolikosti, kakovosti, po količini ustvarjenega in obvladovanja vsakršnih nalog se Plečnik uvršča med najpomembnejše svetovne ustvarjalce 20. stoletja.
  
Plečnik se je rodil 23. januarja leta 1872 v Ljubljani. Arhitekturo je študiral na dunajski likovni akademiji in jo končal kot najboljši študent v razredu arhitekta Otta Wagnerja. Po končanem študiju je sprva delal v Wagnerjevem ateljeju. Kmalu je postal samostojni arhitekt. Na Dunaju, kjer je bil ves čas v ospredju tedanje arhitekturne scene, še danes lahko občudujemo Zacherlovo hišo, v predmestju Ottakring pa cerkev sv. Duha. V Pragi, kjer je sprejel delo profesorja na umetnoobrtni šoli, se je posvetil predvsem urejanju vrtov in dvorišč. Na Praškem gradu je poleg vrtov in dvorišč uredil še prehode in interier, med njimi tudi predsednikovo stanovanje. Med mnoga njegova pomembnejša dela v tujini spada tudi monumentalna cerkev sv. Srca Jezusovega na praških Vinohradih.
   
V Sloveniji je bil med prvimi člani novoustanovljene Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med njegova največja dela na slovenskih tleh spadajo cerkev Gospodovega vnebovhoda v Bogojini v Prekmurju, Ljudska posojilnica v Celju, v slovenski prestolnici arkade na tržnici, Tromostovje, Narodna in univerzitetna knjižnica, poslovilni kompleks Žale, cerkev sv. Frančiška v Šiški, bežigrajski stadion in še mnoga druga. V Ljubljani je pustil tako velik arhitekturni pečat, da so njeno podobo med vojnama označili kot mesto s Plečnikovim podpisom, njega samega pa celo za predhodnika postmodernizma. Umrl je 6. januarja leta 1957 na svojem domu v Ljubljani.