Odgovor na to vprašanje ni preprost.

Kritino v osnovi ločimo na težko, v katero uvrščamo glinene in betonske strešnike, ter lahko, ki je lahko iz jeklene pocinkane pločevine, vlaknocementna ali bitumenska lepenka. Pri izbiri kritine je treba upoštevati vrsto dejavnikov, med njimi naklon strehe, trdnost ostrešja, arhitekturo in krajinske značilnosti okolja.

Za opečno kritino velja, da mora biti naklon strehe vsaj 30 stopinj. Na voljo so tudi strešniki, s katerimi lahko pokrijemo strehe z manjšim naklonom, tudi od 15 stopinj naprej, vendar jim je treba obvezno dodati sekundarno kritino. Enako velja za betonske strešnike, pri katerih je treba sekundarno kritino dodajati pri naklonu od 15 do 22 stopinj, pri večjem pa ni nujno.

Lahka kritina je primerna za pokrivanje vseh vrst streh, naklon pa je lahko tudi samo 11 ali 12 stopinj pri pločevinastih strehah in celo samo sedem pri vlaknocementni kritini. Pri prvem pokrivanju strehe nosilnost konstrukcije ostrešja prilagodimo izbrani kritini, če pa streho menjamo, moramo pred izbiro obvezno preveriti, v kakšnem stanju je ostrešje.

če smo prej imeli na strehi lahko kritino, pogosto je bila to salonitka, zamenjati pa jo želimo s težjo, bo morda treba povečati nosilnost. To pa pomeni večje ali manjše posege in dodatne stroške. Lahko se seveda odločimo za eno od lahkih kritin. Kaj bomo izbrali, je pogosto odvisno tudi od naših finančnih zmožnosti, prav tako je dobro upoštevati trajanje jamstva, ki ga zagotavlja ponudnik kritine.

(Povzeto iz prispevka, objavljenega v prilogi Deloindom)