Pilotna stena
Je upogibna podporna konstrukcija iz armiranobetonskih pilotov okroglega in različno velikega prereza (od 30 do 150 cm). Uporabljamo jo za varovanje globokih gradbenih jam ter v primerih, ko je zaradi potencialne nestabilnosti terena potrebno v
tla najprej vgraditi nek konstrukcijski element in šele nato izvršiti izkop. Pogosto so pilotne stene sidrane. Največja tehnična slabost takih konstrukcij je slaba  izkoriščenost armature v okroglem prerezu.
Obstaja vrsta tehnoloških rešitev za izkop in betoniranje pilotov v tleh. Zaradi  izvedbe in morebitnih kasnejših dodatnih sider se priporoča simetrično armiranje pilotov. če so koli nameščeni na medosni razdalji, manjši od trikratnega premera pilotov, računamo tako steno kot kontinuirno (kot npr. diafragmo).

Diafragma
Je upogibna podporna konstrukcija iz armiranobetonskih na mestu izdelanih panelov običajne debeline od 40 do 100 cm in širine 3 do 6m. Uporabljamo jo v podobnih primerih kot pilotne stene.
Prednost diafragme je v tem, da dobimo kontinuirno steno, ki je lahko tudi del objekta, armatura je zaradi pravokotnosti prereza bolje izkoriščena, konstrukcija je lahko vodotesna. Slabost diafragme v primerjavi s pilotno stena pa je ta, da jo je težko izvesti v trših materialih (npr. sloj konglomerata v produ), oziroma je tam potrebna prav posebna oprema za izkop. Tudi diafragme so lahko sidrane. Diafragmo se izvaja v segmentih. Da bi bili posamezni segmenti med seboj  natančno poravnani, si na vrhu izvajalec najprej pripravi vodilo (plitev jarek v širini diafragme z betonskimi stenami). Izkop za diafragmo se varuje pred rušenjem s težko bentonitno izplako. Zaradi uporabe izplake je zelo težko izvajati diafragme, ki nimajo v celi dolžini vodoravnega vrha stene.

Zagatna stena
Je v primerjavi s pilotno steno ali diafragmo zelo gibka upogibna podporna konstrukcija iz prefabriciranih najpogosteje kovinskih elementov (lahko pa tudi iz betona ali lesa), ki jih vtisnemo (zabijemo) v tla. Uporaba je zato lahko otežena v primeru prisotnosti trše plasti. Oblika elementov v prečnem prerezu je taka, da so med seboj povezani. Uporabnost zagatnic je široka tako pri varovanju gradbene jame in drugih začasnih vkopih, lahko pa jih uporabimo tudi kot trajne konstrukcije. Ker so elementi ozki, lahko z zagatnicami oblikujemo različne oblike podporne konstrukcije in z njimi varujemo stene izkopa za prav majhne gradbene jame, npr.
za vodnjake poljubnih oblik. Konstrukcije iz zagatnic je mogoče razpirati ali sidrati.

Berlinska stena
Pod tem imenom razumemo podporne konstrukcije, ki so izvedene iz jeklenih H
ali I profilov, nameščenih na določeni medsebojni razdalji (1 - 3m), prostor med njimi pa običajno zapolnimo z lesenimi plohi. Konstrukcija je gibka, možno jo je sidrati.  Namenjena je predvsem začasnemu varovanju gradbenih jam. Računamo jo podobno kot zagatno steno, le pod nivojem vpetja, kjer ni plohov, ne moremo računati kot da je stena kontinuirna. Za ta primer obstajajo posebne metode izračuna (Wiessenbach).

  
vir: skipta za Geotehnične gradnje, FGG Ljubljana
      objavljeno z dovoljenjem doc.dr. Janka Logarja