Razen če boste na isti lokaciji ali gradbeni parceli hkrati gradili tri ali več manj zahtevnih objektov ali pa če se gradnja izvaja na območjih, kjer poteka letalski (bližina letališča), cestni, železniški ali pomorski (bližina pristanišča) promet ali potekajo podzemni ali nadzemni vodi objektov gospodarske javne infrastrukture (kanalizacija, vodovod, električno omrežje, plinovod, toplovod ipd.).
V teh zadnjih primerih je treba z načrtom organizacije in ureditve gradbišča omogočiti nemoteno gradnjo hkrati z nemotenim prometom in nemotenim obratovanjem komunalne infrastrukture. Če vaša gradnja spada v eno izmed omenjenih izjem, je načrt ureditve gradbišča treba pripraviti ne glede na to, da gre za manj zahteven objekt.

Načrt ureditve gradbišča izdela izvajalec, ki ga za to izbere investitor. Izdelan mora biti v skladu s projektom, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, in varnostnim načrtom, če je slednji predpisan. Vsebovati mora podatke o komunikacijskih poteh na gradbišču, priključkih gradbišča na javno infrastrukturo (elektriko, vodovod, dovoz na javno cesto ...), skladišču, deponiji ipd. Za večja gradbišča mora vsebovati tudi podatke o garderobah in sanitarnih prostorih za delavce, pisarnah za vodsvo gradbišča in drugo.

  
Pravilnik določa, da je treba vsako gradbišče, tudi tisto, za katerega ni potreben načrt ureditve, pred začetkom del ustrezno zavarovati. Najbolje ga zavarujemo z ograjo, s katero fizično preprečimo dostop do gradbišča. Gradbena podjetja gradbišča zavarujejo s posebnimi paneli, ki preprečujejo tudi poglede na gradbišče, posamezniki pa so za ograjo največkrat uporabljali armirno mrežo, pritrjeno na količke. Zdaj oboji največkrat uporabljajo posebno perforirano plastično folijo, ki je najcenejša rešitev. S svojo živo rdečo barvo že na daleč opozarja, da gre za gradbišče. Folija ne more preprečiti nasilnega vdora, prepreči pa, da bi nekdo pomotoma zašel na gradbišče in se tam poškodoval.