Na voljo je kar nekaj drevesnih vrst, ki dobro uspevajo v trajno vlažnih tleh, redka pa prenesejo daljšo stoječo vodo. Zastajajoča voda preprečuje zraku dostop do korenin in posredno gnitje le teh. če je talna voda visoka, drevesa napravijo korenine blizu površine tal, kar zmanjša njihovo stabilnost.

Predno se lotimo sadne na vlažnih tleh, izboljšamo odcednost tal. Glinenim tlem primešamo večjo količino organske snovi (kompost). če to ne pomaga, moramo napraviti umetno odvajanje vode (zbirni jarki).

Ko izkopljemo sadilno jamo, moramo poskrbeti za odvajanje vode v sami jami. Vile zabadamo v dno in stene, da napravimo nekaj lukenj, skozi katere lahko voda ponikne. S tem preprečimo, da bi se v jami zbirala voda. Na zelo vlažnih tleh, kjer se voda pogosto zadržuje tudi na površini, napravimo nizko gomilo iz kvalitetne zemlje. Vanjo posadimo drevo. Tako imajo površinske korenine dostop do zraka.

Primerne drevesne vrst za vlažna tla so: topoli (Populus sp.), trepetlika (Populus tremula), močvirska cipresa (Taxodium distichum), metasekvoja (Metasequoia glyptostroboides), vrbe (Salix sp.), siva jelša (Alnus incana) in črna jelša (Alnus glutinosa).