Ko sonce ogreva zidove. se ti kot vsak material raztezajo in krčijo. Raztezki in skrčki sicer niso tako veliki kot pri kovinah, vendar pa so lahko tudi nekajmilimetrski, odvisno pač od dolžine zidu. Ker so deformacije največje na sončni strani objekta - drugi deli so manj prizadeti - lahko nastanejo v zidovih precejšnje napetosti.
Pri majhnih stavbah prevzame sile zaradi deformacije kar zid sam s svojo elastičnostjo, pri večjih stavbah pa moramo predvideti dilatacijske rege. Te izdelamo tudi takrat, če je fasada iz različnih materialov, če izdelujemo prizidek k že obstooječem objektu, ... Ker ima vsak material svoj temperaturni razteznostni koeficient, nastanejo v stikih med kovino in opeko, ali med penastim betonom (pri nas poznanim kot siporex) in opeko napetosti, ki povzročijo razpoke.
Problem je tem večji tedaj, ko sončna toplota zaradi izolacijskih plasti ne more prodirati v notranjost stavbe. Značilen primer je opečna fasadna obloga, ki jo loči od nosilnega zidu sloj toplotne izolacije. Oblogo sonce močno segreje, vendar ta ne more oddajati toplote v notranjost.

Posledice napak
Zunanje obloge se močno segrejejo in  če ne predvidimo reg - na fasadi nastanejo razpoke. Posebno močno so obremenjeni vogali. Ravna betonska strešna plošča se zaradi segrevanja širi, pri tem pa se širijo tudi zidovi, na katerih leži plošča (enako je tudi pri terasah, ki so zgrajene na objektih). Tudi zaradi tega nastanejo v zidovih razpoke. Pri ohlajevanju razpoke ne izginejo, vanje prodre vlaga in v zimskem času se zaradi mraza še razširijo.

Odprava napak
Manjkajočih dilatacijskih reg ne moremo izdelati povsem pravilno. V zidu izsekamo ali s primernimi strojčki izžagamo rego, ki jo zapolnimo s trajno elstičnim kitom. Z več takimi regami preprečimo nadaljne pokanje zidu.