Plin je v gospodinjstvu še vedno zelo cenjen, naj ga uporabljamo za kuhanje ali ogrevanje prostorov in vode. Tudi s plinom lahko varčujemo, če znamo z njim pravilno ravnati

Plinski kuhalnik ali štedilnik moramo redno čistiti: z žičnato ščetko očistimo gorilce in odstranimo vse ostanke jedi, ki se zasušijo okrog gorilnikov in ovirajo dotok plina.

Plina ne prižgemo, dokler ne postavimo posode na kuhalnik. Vsaka sekunda, ki je ne izkoristimo, pomeni izgubo, zlasti če upoštevamo, da plin takoj zagori z vso močjo in se njegova toplota ne stopnjuje.

Veliko energije lahko prihranimo tudi s pravilno izbrano posodo. Bolj priporočljiva je višja in širša, medtem ko visoka in ozka slabše izkoriščata toploto. Plinski plamen naj objame celotno dno posode, vendar naj ne sega čez rob na steno. če kuhamo v manjši posodi, ustrezno naravnamo plamen. Jedem prilijemo le toliko vode, kot je treba. Zelenjava naj ne plava, dovolj je, če voda sega nekaj prstov nad dno posode. Ker tako prej zavre, varčujemo s plinom, obenem pa ostane v živilih več hranljivih snovi.

Priporočljiva etažna posoda

Pri izgorevanju nastajajo plini, ki silijo navzgor. Ti vroči plini objamejo zunanjo steno posode in jo tako ogrevajo. Zaradi tega je pri kuhanju s plinom priporočljiva etažna posoda, to je več posod druga vrh druge. V spodnji kuhamo živila, ki se pozneje zmehčajo, na primer stročnice, meso..., v višjih pa mlado zelenjavo, sadje, krompir in podobno. Preden pospravimo posodo nad spodnjo, mora vsebina v slednji zavreti. Zgornjo nato še dobro pokrijemo.

Ko vse jedi zavrejo, zmanjšamo plamen. če namreč jedi preveč vrejo, ne skrajšamo kuhanja, ampak jim le skvarimo okus in lep videz ter uničimo veliko hranilnih snovi, razen tega pa porabimo več plina.

Pri plinskih kuhalnikih in štedilnikih moramo paziti še na to, da je med dnom posode in plamenom prostor, da lahko odhajajo nastajajoči plini, ki obdajajo posodo in jo ogrevajo. Pri novejših kuhalnih napravah je to že upoštevano, ker so plošče okrog gorilcev rebraste.

Ne pozabimo

• Uporabljajmo le posode širine 20-24 cm, nikakor pa ozkih lončkov. Plamen naj nikdar ne sika izpod dna posode! Za posode z manjšim premerom uporabljajmo gorilnike manjših moči, sicer je kuhanje negospodarno.
• Posoda naj ima debelo in ravno dno.
• Posodo postavimo na sredino gorilnika.
• Z naravnanjem toplotne moči gorilnika se bomo izognili prekipevanju hrane.
• V posodo nalijemo le toliko vode, kot jo potrebujemo, sicer porabimo več plina in časa, pri čemer zmanjšujemo tudi kakovost hrane.
• Posodo vedno pokrijemo z ustrezno pokrovko in je ne odkrivamo brez potrebe. Tako porabimo za tretjino manj plina.
• Velik plamen uporabljamo le, dokler hrana ne zavre, nato ga zmanjšamo.
• Pomagajmo si s signalno uro, ki nas z zvonenjem opozori, da je kuhanje ali pečenje končano.
• Pogosteje uporabljajmo lonce na zvišan pritisk in vložke, da kuhamo sočasno več živil skupaj.
• Z etažno posodo lahko kuhamo samo na enem gorilniku.
• Razdalja med posodo in gorilnikom je običajno določena, vendar se lahko sčasoma zmanjša. Zaradi premajhne razdalje ali oviranega odvoda plinov je oviran tudi dostop sekundarnega zraka h gorilniku. Tako nastane dušeni plamen, ki gori temno rdeče, zaudarja in saji posodo. Zato je izkoristek plina slabši.
• če je plamen na obodu neenakomeren, na trenutke pretrgan, jezički pa so različne velikosti, je pokrovček gorilnika zamašen in ga je treba očistiti.
• Le čist gorilnik oziroma štedilnik varčuje s plinom, zato ga očistimo vsaj vsak teden!
• Z glave gorilnika sproti odstranjujmo prekipelo hrano, ker zapira reže in povzroča, da plin nepopolno zgoreva in zasmraja kuhinjo.
• Umazan gorilnik (vsaj glavo) snamemo in ga v vroči vodi očistimo s trdo krtačo. Šobo očistimo le s tanko mehko žico, da ne povečamo njene odprtine!
• Pri plinskih kuhališčih se ne lotevajmo opravil in popravil, saj bo za to poskrbel strokovnjak
  

[povzeto s strani PLINSTAL d.d. Jesenice]