Neznanje in nepoznavanje poslovanja pri posredovanju z nepremičninami lahko pripelje kupca in prodajalca v velika tveganja, to pa povzroči, da sporov ni mogoče reševati drugače kot na sodišču. Tam pa so postopki dolgotrajni in dragi.

Ker je odločitev o nakupu in kasnejša izpeljava posla odgovorna in zahtevna naloga, se mnogi odločijo za nakup prek agencije. Na našem trgu je registriranih in deluje veliko število nepremičninskih agencij, vendar, jih žal veliko ne opravlja svojega posla v celoti strokovno. Zato je zelo pomembno, da si pred izbiro agencije bodoči kupec oziroma prodajalec pridobi čim več informacij o agencijah.

• Z izbiro agencije se posredovanje šele začne. Pri posredovanju z nepremičninami večkrat pride do nesoglasij med kupcem, posrednikom in prodajalcem. Ponavadi se zatakne že pri sklepanju pogodbe o posredovanju. Najbolj potrošnik zavaruje svoje interese, če aktivno sodeluje pri pripravi posredniške pogodbe. Obveznosti nepremičninskih agencij so zdaj že jasno zakonsko določene, pa tudi strokovna izobrazba nepremičninskih posrednikov se bo izpopolnila do februarja 2007 zaradi zakonske zahteve po pridobitvi licence.
• Ne podpisujte bianco pogodb. Pri sklepanju pisne posredniške pogodbe naj stranka pozorno prebere določila o obveznostih agencije, ki so navedena v splošnih pogojih posredovanja (priloženi morajo biti pri podpisu pogodbe). Natančno morajo biti navedeni namen in obseg naročenih storitev, provizija, rok izpeljave storitve in cena - in nato primerja ustreznost. Ne podpisujte pogodb, dokler vam ni popolnoma jasna njena vsebina. Potrošniki naj nikar slepo ne zaupajo agenciji in po možnosti podpisujejo kar bianco pogodb, ki jih agencija kasneje, ko je že dobila podpis stranke, izpolni s podatki o pogojih. Agencija mora res zastopati koristi stranke, kar pa je pri nas precej težko, ker je agencija ponavadi posrednik med dvema strankama in zastopa prodajalca in kupca, njune koristi pa se pogosto križajo.
• Kako je s provizijoč Zakon o nepremičninskem posredovanju določa najvišjo stopnjo provizije, in sicer 4%. Po navadi iz prakse si jo delita kupec in prodajalec, vsak po 2%.
• Kaj mora storiti dobra agencijač
  Osnovne storitve, ki so vključene v običajno provizijo agencije - in tudi nadaljnje podrobnosti - najdete tukaj. Posebej velja poudariti, da se še pred podpisom kupoprodajne pogodbe  preveri lastništvo nepremičnine. Agencija se mora tudi dogovoriti o ari (dobra agencija bo poskrbela, da se bo ara izročila prodajalcu, šele ko bo kupna pogodba notarsko overjena) in odstopnini ter primerno oblikovati pogodbo. Za pogodbo je priporočljivo, da jo sestavi odvetnik ali notar. Opozoriti mora tudi na višini in vrsto davčne obveznosti, ceno notarske overovitve pogodbe in vpisa v zemljiško knjigo, morebitno tveganje, povezano z neurejenim zemljiškoknjižnim stanjem, na podlagi skrbnega ogleda mora preveriti stanje nepremičnine in ugotoviti morebitne napake ali pomanjkljivosti. Morebitne kupce mora agent odpeljati na ogled stanovanja, še pred tem jih mora popisati (da bo prodajalec vedel, kdo vse si je ogledal njegovo stanovanje), dolžan je spremljati prilive in odlive denarja, pred primopredajo nepremične pa mora popisati stanje nepremičnine. Stranke se lahko ob sporu z nepremičninskim podjetjem obrnejo na arbitažo pri Združenju za poslovanje z nepremičninami, Informacijski borzi nepremičnin ali gospodarskemu interesnemu združenju nepremičninskih agencij glede na to, kje je agencija član. Spor se tako lahko razreši že v dveh ali treh mesecih, sklep arbitraže pa je enak sklepu sodišča in je neposreden izvršilni naslov za sodišče. Sodišče ni vedno najboljša rešitev, med drugim tudi zato, ker postopki predolgo trajajo, tudi do šest let.