Opečni tlakovec

Opeka oziroma žgana zemlja se kot material uporablja že od začetka civilizacij. V vsem tem dolgem časovnem loku so se izrazile številne možnosti uporabe opečnih izdelkov pri gradnji. V sodobni arhitekturi se tudi zaradi ekološke naravnanosti in lastnosti, preverjenih skozi stoletja, kot talna obloga pogosto uporabljajo opečni tlakovci.
Opečni tlakovec
  
Včasih so jih izdelovali ročno, danes pa v industrijski proizvodnji prevladuje postopek ekstrudiranja. Različno oblikovani tlakovci (kvadratni, pravokotni …), ki jih lahko polagamo v ustrezne vzorce, se uporabljajo predvsem za zunanje talne obloge, lahko tudi za notranje.
Polagamo jih lahko fleksibilno ali togo. Fleksibilno pomeni, da so tlakovci položeni v pesek z ozkimi fugami, polnjenimi s peskom, togo pa pomeni, da so položeni v cementno malto na togo podlago, kjer so tudi fuge na cementni osnovi. Pri fleksibilnem polaganju mora biti debelina tlakovcev najmanj 40 milimetrov, mere pa takšne, da razmerje med dolžino in debelino ne presega števila 6. Pri togem polaganju je najmanjša debelina tlakovcev 30 milimetrov.

Zahteve in preizkusne metode
Za zadovoljivo obnašanje pri uporabi morajo tlakovci izpolnjevati določene zahteve. Poleg dimenzijskih zahtev so pomembne predvsem zmrzlinska odpornost, nosilnost in odpornost proti obrabi. Občasno pridejo v poštev tudi dodatne zahteve, na primer protidrsnost in kemijska odpornost. Vse te lastnosti opredeljuje pred kratkim sprejeti harmonizirani evropski standard SIST EN 1344:2002: Opečni tlakovci – Zahteve in preskusne metode.
 
V nadaljevanju je naveden pregled bistvenih lastnosti, ki opredeljujejo uporabnost tlakovcev.
 
Odpornost proti zmrzovanju
Tlakovci se lahko razvrstijo v dva razreda: FP0, kar pomeni, da niso preskušeni glede zmrzlinske odpornosti, in FP100, kar pomeni, da morajo zadovoljivo prestati 100 ciklusov zmrzovanja in odtajevanja. Preskus določitve odpornosti proti zmrzovanju poteka tako, da tlakovce pritrdimo na ploščo, tako da je izpostavljena samo zgornja površina. Ploščo nato v predpisanem času (od 20 do 30 minut) s sobne temperature ohladimo na –15 (±3) o Celzija. Vzorci so izpostavljeni mrazu določen čas. Potem jih znova odtajamo ob sočasnem škropljenju z vodo. Po 100 ciklusih na tlakovcih ne smejo biti razpoke (širše od 0,15 milimetra), ne smejo se luščiti, lomiti ali razslojevati. Zaradi delovanja apnenih vključkov se na preskušanih tlakovcih lahko pojavijo drobne lasaste razpoke ali manjši kraterji.

Nosilnost
Nosilnost oziroma upogibna trdnost pokaže sposobnost tlakovcev, da prenesejo obremenitev na upogib. Ta lastnost je še posebno pomembna pri fleksibilnem polaganju, kjer lahko tlakovci hitreje počijo, pa tudi pri togem, kjer mora biti cementna malta enakomerno nanesena na vsej spodnji površini tlakovcev, saj s tem zagotavlja dober prenos obremenitve na podlago.
  
Upogibno trdnost določimo na desetih tlakovcih, ki so predhodno najmanj 16 (vendar največ 72) ur potopljeni v vodi. Glede na dobljene vrednosti jih razvrstimo v pet razredov.   
    
Razred T0 je primeren samo za talno kritino, ki je togo položena na primerno podlago. V drugih primerih pa je treba izbrati razred, ki zagotavlja odpornost proti predvidenim obremenitvam. Če se bodo po tleh premikala tudi težka vozila, je temu ustrezno treba izbrati višji razred.
 
Odpornost proti obrabi
Predvsem kadar pričakujemo velike obremenitve talne kritine, na primer veliko pohodnost z umazanijami, je zelo pomembno, kakšna je odpornost proti obrabi. Preverimo jo tako, da na petih vzorcih v natančno določenih razmerah določimo količino odnesenega materiala zaradi delovanja abrazivnega sredstva. Rezultate razvrstimo v tri razrede.
    
Druge lastnosti
Praviloma je površina tlakovcev že zaradi načina proizvodnje zadosti hrapava in s tem protidrsna. Kadar pa je zgornja površina brušena in/ali polirana ali obdelana tako, da je zelo gladka, je treba za določene namene (notranje/zunanje talne kritine, predvideno vozišče) preveriti tudi drsnost takšne površine. Za to se uporablja metoda z nihalom (pendulum). Ko spustimo nihalo, da zdrsne prek preskusne površine, zaradi trenja ne doseže takšne višine nihaja, kot bi jo sicer. Razmerje imenujemo vrednost drsne odpornosti površine (ang. SRV). Če vrednost ni določena, so tlakovci označeni z U0. Razred U1 pomeni, da je povprečna vrednost drsne odpornosti (SRV) 35, za razred U2 znaša 45, za U3 pa 55. Proizvajalec lahko deklarira tudi višje vrednosti.
  
Včasih, predvsem če gre za uporabo tlakovcev za notranjo talno kritino in je tako zahtevano, je treba pridobiti tudi podatke o toplotni prevodnosti. Pomagamo si lahko s standardom prEN 1745.
   
Če tlakovce uporabljamo v določenih industrijskih ali agrikulturnih razmerah, je včasih treba ugotoviti tudi njihovo odpornost proti kislinam. To določimo tako, da merimo izgubo mase tlakovcev, potem ko so bili izpostavljeni predpisanim kislinam za določen čas.
  
Za konec
Standard SIST EN 1344 je tudi del Seznama standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov za nameravano uporabo, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 29, 21. marca 2003. Ta v skladu z dodatkom ZA standarda EN 1344 za ta izdelek predvideva sistem ugotavljanja skladnosti 4. To pomeni, da proizvajalec izda izjavo o skladnosti ob ustreznem notranjem nadzoru proizvodnje in začetnem tipskem preskušanju izdelka. Standard predpisuje tudi način označevanja izdelka.
  

TERRACOTTA Jože Kotnik s.p.

Pravi naslov za polaganje opečnega tlakovca, opečni tlakovec v kombinaciji z lesom, zidane kuhinje in najzahtevnejša keramičarska dela

več

 
 
 
Ureditev dvorišč Dežman d.o.o. Tlakovanje, asfaltiranje, ...
Strojni ometi Lap d.o.o. Na notranjih in zunajnih površinah
Izdelava fasad Dežman d.o.o. Ko sosedova fasada prebledi od zavisti
Urejanje okolice Lap d.o.o. Tlakovanje dvorišč, asfaltiranje