Kamen - peščenjak

Peščenjak uvrščamo med sedimentne kamnine ali usedline, ki se po videzu in tudi izvoru jasno razlikujejo od drugih kamnin. Velikokrat so plastovite in vsebujejo fosile. Njihova mineralna sestava kaže sestavo izvornih kamnin in njihove nadaljnje spremembe, barva pa je odvisna od velikosti zrn, stopnje oksidacije železa in vsebnosti organske snovi.
Talne obloge
  
Sedimentne kamnine nastanejo s prenosom in usedanjem snovi najrazličnejšega izvora, ki se sprostijo pri preperevanju predhodnih kamnin. Prenos je posledica, na primer, delovanja vode, vetra, ledu ... Delimo jih na klastične kamnine, med katere sodi tudi peščenjak, biokemične in kemične kamnine.
 
Klastične kamnine so nastale z usedanjem delcev. So produkt erozije, razpadanja, prenosa in odlaganja kamnin. Sestavljene so iz drobcev kamnin ali mineralov, ostrorobih ali zaobljenih zaradi prenosa, velikih od ve centimetrov do manj kot enega mikrometra. Ločimo nevezane (ostrorobi grušč, zaobljeni prod, pesek, melj in glina) ter vezane klastične kamnine, kamor poleg breče, konglomerata, meljevca, glinovca in laporja sodi tudi peščenjak.
 
Peščenjak je torej vezana usedlina. V njem so nekdanji robati kosi, prodniki in pesek povezani s karbonatnim, kremeničnim, glinenim ali železnim vezivom. Ker je sestava zrnc in veziva različna, so peščenjaki različno obarvani, različno trdi in dobro ali slabo vezani.
 
Pri nas imamo dva kamnoloma peščenjaka, oba v slovenski Istri in v obeh kopljejo flišni peščenjak. Najdemo ga v plasteh z laporjem, ponekod tudi z glino. Flišni peščenjak se imenuje prav zaradi menjajočih se plasti peščenjaka in laporja. Kopljejo ga v kamnolomu Poljane — Puče na hribu Plešivica in v kamnolomu Jelarji na Hrvatinskem hribu.
 
Flišni peščenjak se uporablja predvsem za zaključna dela v gradbeništvu. Pogosti so masivni tlaki debeline od 5 do 10 centimetrov različnih površinskih obdelav: plamensko obdelan peščenjak, peskan, brušen, štokan, špičen in rtast oziroma dolben (rigatura). Uporablja se predvsem za obnovo mestnih jeder, trgov, ulic in nasploh za ureditev zunanjih površin. Tlak Tartinijevega trga v Piranu in vila Marija v Portorožu sta na primer iz flišnega peščenjaka.
 
Vir:
Korak, 2002
 

Polaganje naravnega kamna in posredništvo Kotnik Štefan s.p.

Polagamo vse vrste naravnih kamnov,tlakovce,urejamo okolice...

več

 

Marjan Šturbaj s.p.

Smo podjetje za polaganje in prodajo naravnega kamna, šrilj, porfido lucerna, rustika ..... Na slovenskem in avstriskem trgu smo prisotni že preko 10 let.. zagotavljamo kavliteto ter garancijo

več

 

Polaganje in prodaja naravnega kamna Šturbaj Marjan s.p.

Polagamo in prodamo naravni kamen Škrilj,Porfido,Lucerna,Granit ... vse vrste naravnega kamna Izvedba z ali brez materiala...

več