Svetloba za človeka že dolgo ni več samo pogoj za opravljanje dejavnosti, povezanih z vidom, temveč postaja tudi psihološki dejavnik, s pomočjo katerega lahko dosežemo različna razpoloženja. Če k svetlobnim učinkom dodamo še estetsko komponento, je nesporna ugotovitev, da sta razsvetljava in osvetljava, ki uspešno združujeta svetlobno učinkovitost in dizajn, izredno pomembni pri kreiranju človekovega bivalnega in delovnega okolja.
   
Za dobro videnje prostora in predmetov okoli nas je potrebna zadostna količina svetlobe, ki pada na površino predmetov, od katerih se v celoti, največkrat pa samo deloma odbija. Tako jo naše oko zazna kot sliko opazovanega predmeta, kar imenujemo osvetljenost. Čeprav je zadostna osvetljenost subjektivna, obstajajo določena priporočila in standardi za minimalno osvetljenost posameznih prostorov.
 
Umerjenost svetlobe
Svetlobo lahko zaznavamo neposredno od vira svetlobe ali posredno, odbito od površin predmetov. V prvem primeru se njena barvna temperatura ne spremeni, v drugem primeru pa je barvna temperatura odvisna od barve in strukture površine, od katere se odbija. Svetloba se pri tem razprši v več smeri in se v celoti porazdeli na več površin, zaradi česar je moč osvetlitve manjša.
  
Primerno osvetljevanje z umetno svetlobo
Pred načrtovanjem razsvetljave v katerem koli prostoru je dobro, da čim bolj natančno predvidite dogajanje v njej, saj različne vrste dogajanj zahtevajo drugačno svetlobo.
  
Dnevne sobe so najpogosteje namenjene počitku po delovnem dnevu, kar ponavadi pomeni gledanje televizije, poslušanje glasbe in kramljanje z družinskimi člani ali prijatelji. Strokovnjaki zato svetujejo, da naj prihaja splošno osvetljevanje takšnega bivalnega prostora pretežno horizontalno, najbolje iz več smeri, pri čemer naj bo svetloba čim bolj mehka in razpršena, lahko tudi posredna. Barvna temperatura naj ne bo višja od 3000 stopinj K, torej topla svetloba, še bolje pa bo, če jo boste lahko nastavljali po želji in trenutnih potrebah. Vse to najbolje dosežete s stenskimi svetilkami.
  
Pri gledanju televizije je priporočljiva šibka razpršena svetloba v okolici televizorja. Svetilke so tako lahko levo, desno, nad ali za televizorjem, nikakor pa ne pred njim.
 
Glede stropne razsvetljave, ki jo v dnevnih prostorih srečujemo še skorajda praviloma, strokovnjaki poudarjajo, da naj bo leta, če se ji ne morete izogniti, kombinirano med posredno in neposredno. Pri normalni višini stropov bo zato najbolje, da v ta namen uporabite tako imenovane "polspuščene" svetilke, kar pomeni, da je svetilka s svetlobnim virom oddaljena od stropa približno 30 cm. Tako se lahko svetloba navzgor širi neovirano na vse strani, navzdol pa skozi razpršeno steklo. Pri visokih stropih razmislite raje o svetilu, ki visi na stropu in ima več manjših svetlobnih virov.
 
Kuhinja je prostor, kjer se potreba po svetlobi kaže zlasti v primerni osvetlitvi delovnih površin in primerni splošni razsvetljavi, ki omogoča dobro vidljivost. Osvetlitev delovnih površin je najprimernejša z neposredno razpršeno svetlobo visoke barvne temperature. To so lahko svetilke fluorescenčnega tipa, pritrjene na spodnji del visečih elementov nad delovnimi pulti ali na stene. Takšna svetila naj bodo nameščene nižje od višine oči tistega, ki stoji za pultom.
  
Čeprav si načrtovalci kuhinj na zgornjem robu visečih elementov pogosto zamislijo polico, v katero vgradijo halogenske svetilke z ostro usmerjeno svetlobo, strokovnjaki povečini menijo, da takšna osvetlitev ni primerna. Če je za osvetlitev pulta pod svetilkami to še zadovoljiva rešitev, se pri delu ob pultu hitro srečate s problemom senc in toplotnega sevanja nad glavo. Ta problem pa je še večji, če so halogenske svetilke pritrjene pod viseče elemente.
  
Danes postajajo tudi kopalnice vse pomembnejši prostor v stanovanju, saj so vedno bolj namenjene sprostitvi po napornem dnevu. Svetloba v njih naj bo razpršena, pri čemer so svetila lahko nameščena na stropu ali stenah. Ker sta kopalna ali masažna kad namenjeni predvsem sprostitvi, njihova močna razsvetljava ni zaželena. Prav nasprotno pa je s svetlobo nad kabino za tuširanje, ki je namenjena predvsem hitri osvežitvi. Pri ogledalu je najprimernejša mehka ali razpršena svetloba, ki mora obvezno iz obeh smeri enakomerno padati na obraz. Če svetloba pada na obraz samo od zgoraj, vas bodo nenehno motile sence, pojavili pa se bodo tudi navidezni podočnjaki.
   
Ker lahko torej s simulacijo svetlobnih stanj v bivalnem in delovnem okolju vplivamo na razpoloženje ljudi, je vsekakor dobro, da se načrtovanja razsvetljave v svojem domu lotite s pomočjo strokovne literature ali pa odločitve prepustite strokovnjakom za načrtovanje bivanjske razsvetljave.