Obstaja 600 vrst bambusa, stebla pa so— odvisno od vrste — lahko zelena, sinja, črna, rumena z zelenimi črtami, zelena z rumenimi črtami, podobna leopardji koži in še bi lahko naštevali. Bambus zraste do končne višine 8, 10, 15, 20 ali ve metrov že v nekaj mesecih. Zelo je pomemben za uravnavanje kisika in ogljikovega monoksida v ozračju, pa tudi za pande, ki se hranijo skoraj izključno z njegovimi vršički.
 
Steblo, namenjeno za talno oblogo, razrežejo na podolgovate kose, te pa zaradi odpornosti proti škodljivcem, plesni in delovanju lesa najprej izpostavijo visokim temperaturam, nato pa stiskajo in oblajo. Tako obdelani so pripravljeni za rezanje na parketne deščice.
  
Na trgu dobimo bambusov parket različnih mer z utorom ali brez njega. Proizvajalci ponujajo masivnega ali večslojnega, ki je lahko že končno obdelan z lakom, oljem ali voskom. Na podlago ga lahko lepimo ali polagamo plavajoče s pribijanjem. Bambusov parket lahko brusimo kot preostale parkete iz masivnega lesa.
 
Tehnične lastnosti bambusa se lahko primerjajo s tehničnimi lastnostmi marsikatere drevesne vrste, ki jo uporabljamo za izdelavo parketa, saj je bambusov les zelo trden (trdnost po Brinnelu je 40 N/mm2, po Janku pa 1742, kar je približno 27 odstotkov več kot pri rdečem hrastu), odporen proti vlagi, pa tudi dokaj stabilen. Skladno s standardom za talne obloge so meritve pokazale koeficient dimenzijskega spreminjanja za 0,00144 milimetra.
  
Estetski učinek bambusovega lesa je zaradi njegove posebne rasti — kolenastega stebla s pravilnimi grami in ravnimi vlakni.— edinstven.
 
Vir:
Korak, 2002