Porfir se uporablja za urejanje mestnih središč, notranje opremljanje stanovanjskih prostorov, pogosto tudi pri obnavljanju starih mestnih jeder, za zunanje tlakovanje, oblaganje sten, zidov in škarp, za notranje talne in stenske obloge, stopnišča in še bi lahko naštevali. Ker je zelo odporen proti poškodbam, udarcem in pokanju, je primeren za prometne površine. Ker neobdelan porfir onemogoča drsenje, ga še posebno priporočajo za zunanje tlakovanje. Odporen je tudi proti raznim kemičnim sredstvom, poleg tega pa zelo preprost za vzdrževanje.
  
Porfir je mogoče dobiti v različnih oblikah: kot rezane plošče z žaganimi ali klesanimi robovi, lomljene plošče nepravilnih oblik (mozaik), kocke različnih debelin, robnike, pragove, stopnice ... Površino lahko obdelamo tudi z brušenjem. Svetleči ali delno svetleči porfir uporabljamo za zunanje tlakovanje ter notranje talne in stenske obloge.
 
Rezane plošče
Uporabljajo se za zunanje in notranje talne in stenske obloge, posebno pa so primerne za oblaganje večjih površin, na primer trgov, poti, skladišč ... Robovi so lahko žagani ali klesani in različnih debelin. Razlikujejo se po širini fuge, ki je pri klesanih nepravilna in širša. Površina je lahko obdelana (gladka) ali naravna (hrapava).

Lomljene plošče
Lomljene plošče niso pravilnih oblik in imajo rustikalen videz, zato so ustrezne predvsem za vrtove, poti, dvorišča in podobno. Uporabljajo jih tudi za oblaganje škarp in zunanjih zidov. Ker niso rezane in posebej obdelane, pomenijo najbolj smotrno rešitev za tlakovanje. Delijo se glede na debelino in velikost.

Kocke
Kocke se množično uporabljajo za tlakovanje zelo prometnih površin, na primer za pločnike, parke, sprehajalne steze, stara mestna jedra, dovozne poti, industrijske površine in drugo. So odporne proti pokanju in koroziji ter prenesejo visoke obremenitve. V primerjavi z drugimi zunanjimi tlaki so včasih najpogosteje uporabljali prav kocke iz porfirja. Navadno jih je mogoče dobiti v debelini 4–6, 6–8, 8–10, 10–12 ali 12–15 centimetrov. Za spretne mojstre in polagalce je polaganje kock pravi izziv, ker lahko s kombinacijo različnih barvnih odtenkov in smeri polaganja ustvarijo prave mozaike.

Robniki
Uporabljajo se za zaključke oziroma robove, denimo pri pločnikih, poteh in cestiščih, lahko pa tudi za pregrade ali razmejitve vozišč, obrobe gredic, stopnišč in podobnega.

Stopnišča
Večje plošče različnih debelin se uporabljajo za stopnice in stopnišča, za vhode, vrtove, parke ... Površina je lahko naravna ali obdelana, plošče pa lomljene ali žagane. Slednje imajo enakomernejšo površino in elegantnejši videz, lomljene pa so bolj rustikalne.

Viri:
Naravni kamen, kamnarsko-geološki leksikon, Ljubljana, 1992
Oxfordova enciklopedija nežive narave, DZS, Ljubljana, 1997
France Verbinc: Slovar tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991
Prospekti različnih proizvajalcev