Izdelek je žgan samo enkrat, torej podlaga in lošč hkrati. V to skupino ploščic spadajo številni loščeni izdelki, ki imajo zaradi zelo različne vpojnosti tudi zelo različne fizikalne lastnosti. V splošnem jih razvrščamo na:

Enojno žgane keramične ploščice z rdečo podlago
Barva podlage je odvisna predvsem od primesi v masi, ki je zmes dveh ali več različnih glin s topitelji (glinencem, kalcijevim karbonatom) in/ali drugimi surovinami, in od atmosfere v peči. V surovem stanju je lahko masa bela, rumena, rdeča, siva ali črna, pri žganju pa se spremeni zaradi železovih oksidov. Če vsebuje spojine trivalentnega železa (ferispojine), se po žganju obarva rdeče. Ne govorimo torej o barvi gline, temveč podlage že žganega izdelka.

 

Keramične surovine delimo na tri glavne skupine:

Z različnimi odmerki surovin dobimo izdelke z različnimi lastnostmi. Tisti, ki so bolj odporni proti vodi oziroma imajo nižjo vpojnost, so primerni tudi za oblaganje zunanjih talnih površin, bolj porozne pa uporabljamo za notranje talne in stenske obloge. Grog je na primer pustilo, ki povečuje poroznost izdelka, vendar tudi izboljša odpornost proti temperaturnim spremembam in udarcem ter zmanjšuje notranje napetosti.

 

Največ proizvajalcev ponuja klasične ploščice velikosti 10 x 20 in 20 x 20, pa tudi večje 30 x 30 in 40 x 40 centimetrov.

 

Enojno žgane keramične ploščice s svetlo podlago
Te ploščice so iz glin, ki so v surovem stanju temno sive do črne barve, zaradi organskih snovi, ki med žganjem izgorijo, pa postanejo svetle (svetlo sive, bež).

Večino proizvodnje sestavljajo izdelki z nizko, manj kot 3-odstotno, vpojnostjo vode, ki so primerni za zunanje in notranje talne obloge. Le majhen delež je tistih z visoko, do 10-odstotno, vpojnostjo vode, s katerimi oblagamo stene v notranjosti.

 

Na trgu je predvsem velika izbira večjih formatov, se pravi 30 x 30 in 40 x 40 centimetrov, čeprav je velikost odvisna od vsakega proizvajalca posebej.

 

Vsaka keramična ploščica in/ali embalaža mora biti pred prodajo ustrezno označena. Po standardu SIST ISO 13006: 1999 so obvezne naslednje oznake:

Keramičnih ploščic v primerjavi z nekaterimi drugimi materiali za talne obloge ni treba obnavljati. Enako velja za naravne kamnine, ki prav tako sodijo med “trde materiale”.

 

Korak, 2001