Bazaltne lave so zelo tekoče, ker bazalti vsebujejo malo kremenice, zato se po izlitju hitro širijo in strdijo na površju v obliki tankih pokrovov. Obsežni bazaltni izlivi so tudi pod morjem. S Sicilije, kjer je najvišji evropski in obenem najaktivnejši vulkan na svetu Etna, prihaja bazalt sive barve.

Bazalt uporabljamo za tlakovanje cest, trgov, pločnikov …, za oblaganje pročelij, sten, zidov in škarp, za stopnišča, notranje talne obloge in drugo.

V kamnolomih režejo bazaltne kamnine v bloke ali pa jih drobijo. Drobljeni bazalt je osnova za pridobivanje taljenega bazalta. Talijo ga pri 1300 stopinjah Celzija, ga zlijejo v kalupe in vnovič kristalizirajo. Proces traja 30 ur, plošče pa so zaradi gostote materiala in popolne nevpojnosti izredno odporne proti obrabi in zmrzali.

Iz bazaltnih blokov pridobivajo plošče in robnike različnih velikosti in debelin. Tudi razrez in končna obdelava sta različna, zaradi česar ima obloga iz bazalta široko uporabnost. Površina plošč je lahko obdelana ročno ali strojno, lahko je polirana, štokana, žlebičena ali praskana. Robovi so lahko gladki, štokani, ravni ali zaobljeni. Plošče je možno obdelati tudi tako, da dajejo videz antičnih oziroma starih oblog.

Talne obloge iz bazalta so lahko sestavljene iz različno obdelanih plošč, predvsem so barvno zanimive kombinacije štokanih in poliranih, kjer se oblikovalec lahko poigra z dvobarvnimi vzorci.

Iz bazalta je lahko tudi dekorativno pohištvo, na primer mizice ali stoli, za barvno pestrost pa ga umetniki na Siciliji kombinirajo s keramiko.

Viri:
B. Mirtič, A. Mladenovič, A. Ramovš, A. Senegačnik, J. Vesel, N. Vižintin: Slovenski naravni kamen, Ljubljana, 1999
Oxfordova enciklopedija nežive narave, DZS, Ljubljana, 1997
Naravni kamen, kamnarsko-geološki leksikon, Ljubljana, 1992
Prospekti različnih proizvajalcev
Korak, 2001