Spletni portal za gradnjo - Kamen

Oprema

Gradnja se nekoliko upočasni, ko jo moramo nadaljevati z zaključnimi, finalnimi deli, kot so postavitev pohodnih tlakov, ureditev stopniš

Oprema| Talne obloge Ponudniki

Kamen - marmor.....

Beseda marmor je grškega izvora, marmaros pomeni bleščeč, lesketajoč.

Naravne kamnine delimo na tri glavne skupine:

magmatske kamnine, ki nastanejo s strjevanjem magme v zemeljski skorji. Tiste, ki so se strdile globoko v zemeljski skorji, imenujemo globočnine (granit, sienit, diorit, gabro …), tiste, ki nastanejo na zemeljskem površju iz izlite lave, pa so predornine ali vulkanske kamnine (bazalt, porfir, trahit …);
sedimentne kamnine, ki nastanejo s preperevanjem, prenosom (v vodi, ledenikih itd.) in usedanjem drobcev kamnin na površju. Delimo jih na klastične (glinovec, meljevec, peščenjak, konglomerat, breča …), biokemične (apnenec, lehnjak …) in kemične kamnine (kalcitna siga …);
metamorfne kamnine, ki nastanejo iz magmatskih in sedimentnih kamnin ter so se spremenile pod vplivom povišane temperature in tlaka. Sem spadajo na primer gnajs, blestnik in tudi marmor.

Marmor je torej metamorfna ali spremenjena kamnina, ki je nastala z rekristalizacijo apnenca ali dolomita v večjih globinah, začenši pri kakih treh kilometrih. Čisti marmor je popolnoma bel, tak je na primer svetovno znan carrarski marmor iz Italije, od koder je kamnite bloke za izdelavo kipov dobival tudi sloviti Michelangelo. Zaradi raznih mineralnih primesi se marmor različno obarva, spreminjanje pa povzroči značilne žile in lise. Estetski učinek mu dajeta prav tekstura in struktura, ki sta pri zglajeni površini bolj izraziti kot pri hrapavi. Marmor je lahko sestavljen iz kristalnih zrnc kalcita, to je kalcitni marmor, ali dolomita – dolomitni marmor.

V Sloveniji so najdišča kalcitnega marmorja na Pohorju in Kobanskem; pohorski marmor so, na primer, za nagrobnike in spomenike uporabljali že Rimljani. Ime marmor se komercialno uporablja tudi za nekatere druge vrste naravnega kamna, predvsem za različne vrste apnencev, kar poudarja njihovo lepoto in žlahtnost. Taki naravni kamni so slovenski apnenci iz redkih redno delujočih kamnolomov, na primer hotaveljski, podpeški, lipiški in lesnobrdski, ki so zaradi svojih barvnih odtenkov zelo privlačni in upravičeno sodijo med najlepše slovenske okrasne kamne.

Naši predniki so uporabljali naravni kamen pri gradnji hiš in drugih objektov. Kamen je bil osnovni gradbeni material, nosilni element in okrasni izdelek. Z njim so tlakovali veže, izdelovali police, stopnice, podzidke, ponekod strešno kritino in drugo. V začetku 20. stoletja je funkcijo osnovnega gradbenega materiala prevzel portland cement in beton je začel izpodrivati naravni kamen. Danes lahko rečemo, da naravni kamen spet dobiva veljavo in se uporablja tako v poslovnih zgradbah kot v stanovanjskih hišah.

Naravni kamen se lahko pridobiva klasično, podzemno in sanacijsko. Velikost kamnitih blokov je odvisna od lege in velikosti kamnoloma ter od zgradbe kamnine.

Uporabno vrednost kamna določajo tudi estetska merila, ki so pomembna pri izbiri kamnine. Kakovost plošč iz naravnega kamna, ki se uporablja kot obloga, in njihova vizualna homogenost sta opisani v standardu JUS B.B3.200, ki je obvezen na podlagi Odredbe o tehničnih zahtevah za gradbene proizvode (Uradni list RS, št. 76/95). Po standardu se delijo plošče iz naravnega kamna na tri razrede:

razred A – plošče, ki so brez genetskih napak in razpok, barva mora biti značilna za to vrsto, videz pa enakomeren;
razred B – posamezne plošče imajo lahko majhne primarne napake, ki jih je možno prekriti z umetnim ali mineralnim polnilom. Pri obarvanih in pisanih vrstah kamna so dovoljene posamezne lasaste razpoke, odstopanja v barvi so lahko minimalna;
razred C – plošče lahko vsebujejo eno ali več tankih razpok, ki ne smejo segati od enega roba do drugega. Dovoljene so posamezne primarne nepravilnosti, ki se jih da popraviti, razlike v barvi so lahko bolj opazne.

Viri:
Anton Ramovš: Podpeški in črni ter pisani lesnobrdski apnenec skozi čas, Mineral, Ljubljana, 2000
B. Mirtič, A. Mladenovič, A. Ramovš, A. Senegačnik, J. Vesel, N. Vižintin: Slovenski naravni kamen, Ljubljana, 1999
Naravni kamen, kamnarsko-geološki leksikon, Ljubljana, 1992
Oxfordova enciklopedija nežive narave, DZS, Ljubljana, 1997
France Verbinc: Slovar tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991

http://www.korak.ws/revija/406/o-184

nazaj

ogledov: 13470


Vpišite svoje podjetje v naše sezname brezplačno Vprašajte potrudili se bomo hitro in strokovno odgovoriti ... E-časopis z novostmi, obvestili in ... nagradami. sobota 11.2.2012 Ponudnikov 2853 Uporabnikov 3177 Aparati / Stroji Delovni kotiček Dnevne sobe Kamini Klime Kopalnice Kuhinje Otroške sobe Razsvetljava Savna Servisni prostori Spalnice Talne obloge Varnost in zaščita Pogosta vprašanja Vodič in nasveti Kamen - bazalt Kamen - granit Kamen - marmor Kamen - peščenjak Kamen - porfir Keramične ploščice Klinker Les - bambusov parket Les - Bangkirai Les - klik laminati Les - ladijski krov Les - laminati Les - teak Opečni tlakovec PVC talne obloge Oprema Gradnja se nekoliko upočasni, ko jo moramo nadaljevati z zaključnimi, finalnimi deli, kot so postavitev pohodnih tlakov, ureditev stopniš Oprema\| Talne obloge Ponudniki Kamen - marmor..... Beseda marmor je grškega izvora, marmaros pomeni bleščeč, lesketajoč. Naravne kamnine delimo na tri glavne skupine: magmatske kamnine, ki nastanejo s strjevanjem magme v zemeljski skorji. Tiste, ki so se strdile globoko v zemeljski skorji, imenujemo globočnine (granit, sienit, diorit, gabro …), tiste, ki nastanejo na zemeljskem površju iz izlite lave, pa so predornine ali vulkanske kamnine (bazalt, porfir, trahit …); sedimentne kamnine, ki nastanejo s preperevanjem, prenosom (v vodi, ledenikih itd.) in usedanjem drobcev kamnin na površju. Delimo jih na klastične (glinovec, meljevec, peščenjak, konglomerat, breča …), biokemične (apnenec, lehnjak …) in kemične kamnine (kalcitna siga …); metamorfne kamnine, ki nastanejo iz magmatskih in sedimentnih kamnin ter so se spremenile pod vplivom povišane temperature in tlaka. Sem spadajo na primer gnajs, blestnik in tudi marmor. Marmor je torej metamorfna ali spremenjena kamnina, ki je nastala z rekristalizacijo apnenca ali dolomita v večjih globinah, začenši pri kakih treh kilometrih. Čisti marmor je popolnoma bel, tak je na primer svetovno znan carrarski marmor iz Italije, od koder je kamnite bloke za izdelavo kipov dobival tudi sloviti Michelangelo. Zaradi raznih mineralnih primesi se marmor različno obarva, spreminjanje pa povzroči značilne žile in lise. Estetski učinek mu dajeta prav tekstura in struktura, ki sta pri zglajeni površini bolj izraziti kot pri hrapavi. Marmor je lahko sestavljen iz kristalnih zrnc kalcita, to je kalcitni marmor, ali dolomita – dolomitni marmor. V Sloveniji so najdišča kalcitnega marmorja na Pohorju in Kobanskem; pohorski marmor so, na primer, za nagrobnike in spomenike uporabljali že Rimljani. Ime marmor se komercialno uporablja tudi za nekatere druge vrste naravnega kamna, predvsem za različne vrste apnencev, kar poudarja njihovo lepoto in žlahtnost. Taki naravni kamni so slovenski apnenci iz redkih redno delujočih kamnolomov, na primer hotaveljski, podpeški, lipiški in lesnobrdski, ki so zaradi svojih barvnih odtenkov zelo privlačni in upravičeno sodijo med najlepše slovenske okrasne kamne. Naši predniki so uporabljali naravni kamen pri gradnji hiš in drugih objektov. Kamen je bil osnovni gradbeni material, nosilni element in okrasni izdelek. Z njim so tlakovali veže, izdelovali police, stopnice, podzidke, ponekod strešno kritino in drugo. V začetku 20. stoletja je funkcijo osnovnega gradbenega materiala prevzel portland cement in beton je začel izpodrivati naravni kamen. Danes lahko rečemo, da naravni kamen spet dobiva veljavo in se uporablja tako v poslovnih zgradbah kot v stanovanjskih hišah. Naravni kamen se lahko pridobiva klasično, podzemno in sanacijsko. Velikost kamnitih blokov je odvisna od lege in velikosti kamnoloma ter od zgradbe kamnine. Uporabno vrednost kamna določajo tudi estetska merila, ki so pomembna pri izbiri kamnine. Kakovost plošč iz naravnega kamna, ki se uporablja kot obloga, in njihova vizualna homogenost sta opisani v standardu JUS B.B3.200, ki je obvezen na podlagi Odredbe o tehničnih zahtevah za gradbene proizvode (Uradni list RS, št. 76/95). Po standardu se delijo plošče iz naravnega kamna na tri razrede: razred A – plošče, ki so brez genetskih napak in razpok, barva mora biti značilna za to vrsto, videz pa enakomeren; razred B – posamezne plošče imajo lahko majhne primarne napake, ki jih je možno prekriti z umetnim ali mineralnim polnilom. Pri obarvanih in pisanih vrstah kamna so dovoljene posamezne lasaste razpoke, odstopanja v barvi so lahko minimalna; razred C – plošče lahko vsebujejo eno ali več tankih razpok, ki ne smejo segati od enega roba do drugega. Dovoljene so posamezne primarne nepravilnosti, ki se jih da popraviti, razlike v barvi so lahko bolj opazne. Viri: Anton Ramovš: Podpeški in črni ter pisani lesnobrdski apnenec skozi čas, Mineral, Ljubljana, 2000 B. Mirtič, A. Mladenovič, A. Ramovš, A. Senegačnik, J. Vesel, N. Vižintin: Slovenski naravni kamen, Ljubljana, 1999 Naravni kamen, kamnarsko-geološki leksikon, Ljubljana, 1992 Oxfordova enciklopedija nežive narave, DZS, Ljubljana, 1997 France Verbinc: Slovar tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991 http://www.korak.ws/revija/406/o-184 nazaj ogledov: 13470 Registriraj se! Pozabili ste geslo? 09. 02. 2012 Občina vztraja pri rušenju Bathyanijevega dvorca 02. 02. 2012 Gradbeništvo tlakuje pot k dnu, negotovo tudi letos 02. 02. 2012 Zelena energija - mikro vetrne elektrarne 02. 02. 2012 Lažni investitor bi rušil hišo brez vednosti lastnice 27. 01. 2012 Zelena energija iz zvoka
CopyRight © Gradimo.com 2007, All rights reserved izdelava portala: Editor Studios