Hladen zrak ob strop, topel proti delovnemu mestu
Proizvajalci in načrtovalci priporočajo, da se poleti hladen zrak, ki ohlaja prostor, usmeri čim bolj ob strop, da doseže delovno mesto čim pozneje in se predhodno pomeša s toplejšim zrakom v prostoru.

Pozimi pa naj bi bil tok toplega zraka usmerjen ravno nasprotno, to je neposredno proti delovnim mestom. Tok ogretega zraka je namreč bistveno manj moteč kot tok hladnega zraka.

Zato je pomembno, da so elementi, ki v prostor dovajajo svež zrak, zasnovani tako, da omogočajo sezonsko spreminjanje smeri zračnega curka. Še bolje pa je, da je sezonsko spreminjanje zračnega toka avtomatizirano.

Pozimi ne nad 22, poleti ne pod 26 stopinj Celzija
Da bi klimatska naprava porabila čim manj energije, se priporoča ustrezno nastavitev njenega delovanja.  Z energijo lahko varčujemo, če klimatske naprave delujejo le med delovnim časom, preostali čas pa so izklopljene. Sodobna regulacijska oprema pa nam omogoča še druge oblike varčevanja.

V prehodnih obdobjih je smiselno objekte hladiti s povečevanjem količine zunanjega zraka, ki je tedaj hladnejši kot poleti. Šele, če to ne zadošča, se vključijo še hladilni agregati.

Novejše naprave pa so poleti sposobne izkoriščati tudi hladnejši zrak v nočnem času, kar pomeni, da se ponoči samodejno preklopijo v funkcijo popolnega prezračevanja. Tako se hlad nočnega zraka akumulira v zidovih objekta, zato se hladilni agregati podnevi lahko vključijo kasneje.

Pomembna pa je tudi pravilna nastavitev želene temperature v prostorih. Ta naj pozimi ne bo višja od 22, poleti pa ne nižja od 26 stopinj Celzija. Ravno nasprotna postavitev je energetsko zelo potratna.