Nataša Koražija se je v svojem prispevku v Financah lotila primerjave kakko bi lahko bolj ekonomično porabili 1,1 milijardo evrov.
 
Okoljevarstveniki menijo, da je gradnja 600-megavatne elektrarne na lignit v času, ko je očitno, da nadaljnja raba energije pelje v poglabljanje podnebne krize, izjemno neodgovorno dejanje.
 
V društvu za sonaravni razvoj  Focus so naredili nekaj okvirnih izračunov.
Z vložkom 1,1 milijarde evrov bi po njihovi oceni lahko zgradili male hidroelektrarne s skupno močjo 660 megavatov, elektrarne na biomaso s skupno močjo 530 megavatov, geotermalne elektrarne s skupno močjo 440 megavatov, sončne elektrarne s skupno močjo 165 vršnih megavatov ter vetrne elektrarne s skupno močjo 1.300 megavatov.
 
V prispevku je tudi navedeno, da bi ta denar lahko učinkoviteje porabili za:

• 22 milijonov kvadratnih metrov toplotne izolacije ali obnove 140 tisoč fasad enostanovanjskih stavb ali

• 3,5 milijona kvadratnih metrov ali 1,7 milijona zamenjav oken in vrat za 300 stanovanjskih enot ali
• 110 tisoč avtomatiziranih individualnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso ali
• 500 megavatov hidroelektrarn ali
• tisoč megavatov vetrnih elektrarn ali
• od 400 do 500 megavatov sončnih elektrarn.

Prispevek si oglejte v celoti preko spodnje povezave - priporočamo branje!