Za končne odjemalce oziroma porabnike energije uredba pomeni, da bodo po novem energijo, ki je fosilnega izvora, torej tudi električno energijo, proizvedeno iz teh energentov, plačevali nekoliko dražje. Uredba določa prispevek za električno energijo 0,05 centa na kilovatno uro), enak bo dodatek za kilovatno uro toplote iz daljinskega omrežja, za standardni kubični meter zemeljskega plina bo dodatek 0,5 centa, za liter utekočinjenega naftnega plina in neosvinčenega motornega bencina 0,4 centa, za liter dizelskega goriva 0,2 centa, najvišja pa bosta dodatka za ekstra lahko kurilno olje in kurilno olje (1,0 in 1,1 centa na liter). Za povprečno gospodinjstvo v povprečno energijsko potratni enodružinski hiši, ki na leto porabi na primer približno 2000 litrov ekstra lahkega kurilnega olja, to pomeni 20 evrov večji letni strošek ogrevanja.

S prispevki in dodatki zbrani denar – po izračunih ministrstva za gospodarstvo se ga bo letos nabralo nekaj več kot 25 milijonov evrov – se bo stekal na posebne račune velikih dobaviteljev električne energije, toplote iz distribucijskega omrežja, plina in tekočih goriv končnim odjemalcem oziroma v primeru manjših dobaviteljev na Eko sklad.

Zbrana sredstva bodo morali dobavitelji in Eko sklad v okviru programov, ki jih morajo za prihodnje koledarsko leto pripraviti najpozneje do 1. oktobra, nameniti za izboljšanje energijske učinkovitosti končnih porabnikov. Uredba določa še, da morajo dobavitelji programe pripraviti tako, da bodo na leto prihranili vsaj odstotek energije glede na dobavo v predhodnem letu. Natančneje to pomeni, da bodo lahko gospodinjstva in tudi terciarni sektor, industrija in udeleženci v prometu na osnovi pripravljenih programov upravičeni do sredstev oziroma subvencij, če bodo z različnimi ukrepi zmanjšali rabo energije. Uredba določa tudi mogoče ukrepe: vgradnja energetsko učinkovitih sistemov razsvetljave; uporaba energetsko učinkovitih gospodinjskih aparatov; vgradnja energetsko učinkovitih elektromotornih pogonov; povečanje učinkovitosti sistemov za pripravo komprimiranega zraka; obnova posameznih elementov ali celotnega zunanjega ovoja stavb; zamenjava kotlov za ogrevanje z novimi z večjim izkoristkom; regulacija ogrevalnih sistemov, ki vključuje vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema; vgradnja sprejemnikov sončne energije, toplotnih črpalk in drugih naprav za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije ter vlaganje v učinkovito posodobitev sistemov za skupno ogrevanje in/ali hlajenje. Dobavitelji lahko v svoje programe vključijo tudi energetske storitve in ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki zmanjšujejo porabo drugih vrst energije oziroma goriv.