|
|
|
|
Ponudnikov
1642
Uporabnikov
1204
18. 11. 2008
Kaj nam bo prinesla kriza?
18. 11. 2008
Cene nepremičnin gredo tudi potrjeno navzdol
18. 11. 2008
Pečečnikov namesto Plečnikov stadion?
14. 11. 2008
Prvi mali vetrni elektrarni v Sloveniji sta že priključeni na električno omrežje
14. 11. 2008
Ljubljanske kamnite škrbine se množijo
07. 08. 2008
''I feel omet'' - koliko milijonov še?
Tako nekako bi lahko strnili dva prispevka, ki se ukvarjta z istim akterjem, ki je že pred časom opozarjal na nevarnosti.
V 28. številki letošnje Mladine je objavljen članek Staša Zgonika, kjer je med drugim zapisal tudi:
Še isti dan (na dan, ko je prvič odpadel omet s stropa - t.j. dan po odprtju) je minister Žerjav po elektronski pošti dobil odprto pismo »v imenu vseh, ki se vozijo ta trenutek skozi 'potencialno smrtno nevaren' predor«. Spisal ga je arhitekt Andrej Čufer, ki se poslovno ukvarja s protipožarno zaščito predorov. V njem pa stavek: »Zahtevam takojšnjo zaporo predora, do sanacije, ker niste upravičeni do igranja 'tunelske rulete' z denarjem Slovencev.«
Kot smo lahko prebrali, sta bili izbira vrste protipožarne zaščite in sama izvedba nanosa protipožarnega ometa povsem neprimerni, zato ni nikakršnega zagotovila, da omet ne bi odpadel tudi s kakega drugega dela stropa stare galerije, ne samo kovinskih nosilcev, za katere je že bilo poskrbljeno. »Ni strokovnjaka ali naprave, ki lahko pregleda ali garantira oprijem protipožarnega ometa, kajti gre za kemično-fizikalen proces in za številne vplive, ki lahko dinamiko pospešijo do te mere, da predor ne bo dočakal konca turistične sezone in morda načrtovane sanacije,« je zapisal Čufer.
Morebitno odpadanje ometa pa je smrtno nevarno, je opozarjal, ne sicer zaradi teže samega ometa, ampak zaradi nepredvidljive reakcije voznika avtomobila, na katerega bi lahko kos ometa padel.
Na prometnem ministrstvu so nato povedali, da si Čufer kot lastnik podjetja, ki se ukvarja s sistemi prezračevanja in gašenja v predorih, že več let prizadeva na različne načine, tudi s pritiski na ministrstvo, uveljaviti svoje rešitve. »Tudi v primeru predora Šentvid se zdi, da želi z marginalizacijo velikega projekta skozi mala vrata priti do posla,« so zapisali na ministrstvu in zagotovili, da je »velika večina strokovnjakov enotna, da je predor Šentvid zelo varen predor«. S tem so Čuferja seveda diskreditirali. Mu gre res le za promocijo lastnega podjetja? Konec prejšnjega tedna so nato predstavniki vpletenih v gradnjo predora opravili pregled stare galerije, natančneje protipožarnega ometa, v ponedeljek pa je sledila presenetljiva novica: predor bodo še isti večer vnovič zaprli, zaprt bo vse do petka. Kot je pojasnil član uprave Darsa Boštjan Rigler, je komisija, ki je analizirala poročila po opravljeni sanaciji odpadlega ometa, ugotovila, da so bila kritična mesta, ki so pomenila nevarnost za promet, odstranjena že v torek. A hkrati, je pojasnil, so člani komisije ugotovili tudi, da na protipožarni zaščiti obstajajo potencialno nevarna mesta, na katerih bi sčasoma lahko prišlo do odpada ometa. »Gre za zelo zahteven projekt, v vsakem primeru pa bo treba predvideti tudi sanacijo ostalih mest protipožarne zaščite. Predor se bo torej vsaj delno zaprl tudi ob teh sanacijah,« je še povedal Rigler. Kar naenkrat se Čuferjeva opozorila niso več zdela tako poslovno in egoistično motivirana.
Na kaj pa sploh opozarja Čufer? Po njegovem prepričanju je zaradi starosti galerije - zgrajena je bila že leta 1984 - beton neprimeren za nanašanje ometa. Prav tako naj bi bila pomanjkljiva predpriprava delov, na katere so omet nanašali. Beton naj bi bil zaradi sočasnih del v predoru prekrit s prahom. Omet je nanašal podizvajalec SCT, britansko podjetje Ceramicoat. Nanašali naj bi ga nepravilno, pod kotom, ki ne zagotavlja ustreznega oprijema podlage. Britanci naj ne bi imeli dovolj izkušenj z gradnjo na območjih, kjer se temperature pozimi spustijo pod ničlo. Temu je strop v stari galeriji še posebej izpostavljen, saj gre za predel ob vhodu v predor, kjer so temperaturna nihanja največja. Prav tako v bližini vhoda z gorenjske strani teče reka Sava, kar posledično pomeni več vlage, ki prav tako ne vpliva ugodno na trajnost ometa. Stvari dodatno zaplete dejstvo, da je vhod v predor razmeroma nizek. Zaradi podtlaka, ki se ustvari, ko v predor zapelje večji tovornjak, je omet dodatno ogrožen. Kot pravi Čufer, vsak tovornjak, ki zapelje v predor, deluje kot »sesalec«. Vse to in še več so zapisali že 11. julija 2008.
In kaj se je zgodilo 06.08.2008??? Kar naenkrat so vsi mediji hoteli od g. Čuferja izjavo in komentar .... Porazno!
Ali mora vedno priti do ogrožanja človeških življenj (kaj bi se zgodilo če bi nemški voznik pripeljal malce hitreje, ne bil priseben, ... raje ne pomislimo), da se potem zganejo odgovorni - no ti še vedno tiščijo glave v p... pardon tunel.
Tukaj podajamo še včerajšnji komentar Andreja Čufer, ki je bil objavljen v Financah:
"'I feel omet' ni najboljša reklama za Slovenijo in prepričan sem, da bo v Nemčiji, od koder je oškodovani voznik, zadeva precej odmevala. Kot sem že rekel ob prvih težavah, predor bi moral biti zaprt do celovite sanacije. Iz nadaljnjih postopkov bi morali izključiti vse vpletene, saj je jasno, da bodo drug drugega ščitili. Stroški bodo visoki.
Če drži, da naj bi prvotno predvidena izvedba v ploščah stala milijon evrov, bi sedanja v ometu stala okoli 1,5 milijona evrov, ker je ometane površine več. Vprašanje pa je, ali je v predoru sploh potrebna pasivna zaščita. Po mojem so v tem primeru odpovedali kar vsi; SCT, ki so ga doslej vsi preveč ujčkali in za "šlamparijo" še nikoli ni odgovarjal, kot bi v pravni državi moral, projektant, nadzornik gradnje, vodstvo in nadzorniki Darsa, ministrstvo." In za konec naj predlagamo, da naj vlada za boljšo prepoznavnost v Nemčiji raje uporablja logo: I FEEL DECKENPUTZ
(čutim stropni omet) vir: Mladina nazaj ogledov: 271 Ne spreglejte
|
|
|
CopyRight © Gradimo.com 2007, All rights reserved
|