Preden lahko začnemo graditi družinsko hišo, ki je za marsikoga življenjski projekt, je treba izpolniti vrsto zahtev. Poleg tega da moramo poskrbeti za zadostna finančna sredstva, smo postavljeni pred izzive, ki zahtevajo trdne živce, veliko časa in potrpežljivosti, je v uvodnih vrsticah zapisala Katarina Nemanič.
 
 V projekt moramo vključiti vrsto različnih strokovnjakov, od arhitektov, gradbenikov do strojnih in elektro inženirjev, pozneje moramo izbrati še nadzornika gradnje in izvajalce. Zakoni in predpisi so natančni in zahtevni, zato bodo večinoma le usposobljeni strokovnjaki lahko kakovostno zadostili predpisanim zahtevam. To velja tudi, če smo se odločili, da bomo svoj dom gradili v lastni režiji. To je mogoče le, če izpolnjujemo z zakonom o graditvi objektov predpisane zahteve. Marsikateri graditelj se zato znajde pred vprašanjem, kako in kje se gradnje sploh lotiti in v kakšnem vrstnem redu nadaljevati, da bo prišel do želenega cilja, svoje družinske hiše.

V tokratnem dosjeju povzemajo osnovne zahteve, ki jih moramo izpolniti, da bi za nameravano gradnjo lahko dobili pravnomočno gradbeno dovoljenje in na podlagi tega začeli graditi. Začenjajo s poudarki, ki jih je treba upoštevati pri izbiri in nakupu primernega zemljišča za enodružinsko stanovanjsko hišo. Omenjajo ovire, na katere lahko naletimo, kje lahko preverimo, kakšni gradnji je posamezno zemljišče namenjeno, in kaj je še treba upoštevati.

Na poti do nove hiše nas nato čaka postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, ki ga pristojna upravna enota izda na podlagi ustrezno pripravljene projektne dokumentacije. K tej je treba priložiti še vrsto soglasij pristojnih javnih podjetij, ki bodo zagotovila oskrbo z vodo, elektriko in po potrebi z energenti za ogrevanje, poskrbela za odvajanje komunalnih voda in omogočila dostop do druge javne komunalne infrastrukture.

Že med pripravo projektne dokumentacije je dobro izbrati izkušenega nadzornika gradnje, ki bo bdel nad potekom in kakovostjo v dokumentaciji predvidenih del. Brez njega gradnja ni mogoča, saj ga zahteva zakon. Kako izbrati nadzornika, kaj od njega pričakovati in kakšno pogodbo skleniti z njim, lahko preberete v četrtem članku dosjeja. V njem povzemamo tudi glavne zakonitosti pri izbiri izvajalca del ter poudarjamo prednosti in slabosti gradnje le z enim glavnim, odgovornim izvajalcem v primerjavi z več različnimi. Omenimo pa tudi omejitve, prednosti in slabosti gradnje v lastni režiji.

Na to, kako pomembna je natančna priprava projektne dokumentacije, spet opozarjamo v prispevku o pogojih, pod katerimi lahko investitor, ki namerava graditi nizkoenergijsko ali pasivno hišo, od javnega Eko sklada za to pridobi nepovratna sredstva.
 
Priporočamo ogled vseh prispevkov v dosjeju, dosegljivih preko spodnje povezave.