Priporočamo vam ogled selotnega prispevka, ki je na voljo v tiskani izdaji in na spodnji povezavi - tukaj vam bomo ponudili v razmišljanje zgolj del teh 8. točk, kolikor jih je zapisala avtorica:
  

1. Ministrica naj bi imela pred obiskom gradbišča precej izkrivljeno podobo o delih na terenu. Ali bo tisti, ki jo je obveščal o dogajanju na gradbišču, odgovarjal, ker ji je dajal napačne informacije?
2. Zakaj si ministrica, ki ima pisarno nekaj sto metrov zračne črte stran od gradbišča, ni že prej ogledala razmer na terenu?
3. Je pediatrična klinika nenadoma postala aktualna, ker so jeseni volitve?
4. Kaj si sicer država, ki bi morala poskrbeti za kakovostne bolnišnice misli o vseh tistih, ki so zaradi srce parajočih zgodb o bolnih otrocih leta in leta vestno zbirali tolarčke in evrčke na raznoraznih prireditvah? Da so naivni? Neumni? Da jih lahko v nedogled nateguje in molze?
5. Kam je šel njihov denar?
6. Si bo po vseh zapletih z gradnjami tovrstnih ustanov še kdo drznil pozvati državljane, naj prispevajo za to ali ono dobro stvar?
7. Bodo ustrezni državni organi znali ugotoviti, kdo so odgovorni za zaplete pri gradnji pediatrične klinike, in jih ustrezno kaznovati, ker očitno niso opravili svojega dela? Če delavka za trakom dela napake, se ji lahko zgodi, da izgubi službo...
8. Kako je možno, da lahko nekdo za svetovanje, kako položiti električne kable, torej ne za njihovo dejansko polaganje, zaračuna dobrih enainpetdeset milijonov tolarjev? ...

  
Skratka branje, ki odtehta vse novice o nenadnem obisku gradbišča, valjenju krivde z enih ramen na druga, ...