Iz izkušenj tistih, ki so stanovanje že obnavljali, vemo, da obnovo vedno spremlja vrsta težav, zapletov in pogosto tudi slaba volja. Neprijetnosti je toliko več, če se nanjo nismo dobro pripravili. Na začetku je zato najpomembnejše, da se odločimo, kaj bomo obnavljali, natančno opredelimo svoje želje. Pripraviti moramo tudi finančni načrt, saj bo ta izhodišče za obseg posegov ter izbiro materialov in opreme.

Obnovitvena dela lahko razdelimo na zunanja in notranja. K prvim sodijo obnova fasade z debelejšo toplotno izolacijo, menjava stavbnega pohištva, obnova ostrešja in menjava strešne kritine. Ker ti posegi pomenijo tudi zmanjšanje toplotnih izgub stavbe, je smiselno, da hkrati z njimi posodobimo ogrevalni sistem, saj bo učinek za manjšo porabo energije tako boljši. K zunanji obnovi pa sodijo še sanacija temeljev, če je ta potrebna, in morebitnih razpok na zunanjih stenah.
 

K notranji obnovi štejemo menjavo tlakov ter talnih in stenskih oblog, spremembe razporeditve prostorov oziroma rušenje starih in postavljanje novih sten, obnovo kopalnice, menjavo vodovodne in električne napeljave ter slikopleskarska dela. Če je proračun dovolj velik, je najbolje, da v enem zamahu naredimo vse potrebno, običajno pa zaradi prevelikega finančnega zalogaja to ni mogoče.
 

V dosjeju, ki je pred vami, vas seznanjamo z najpomembnejšimi elementi notranje obnove stanovanja, za katere upamo, da vam bodo pomagali pri lažji organizaciji obnove. Na začetku lahko preberete, za katere posege je treba pridobiti gradbeno dovoljenje in poiskati nadzornika del, kaj pa lahko opravimo brez kakršnih koli dovoljenj. Povzemamo tudi pravila obnove stanovanja v večstanovanjski hiši. Posebno pozornost smo namenili izbiri ustreznih izvajalcev in pripravi na obnovo ter vrstnemu redu opravil.